»Problem Slovenije je, da se strašno trudi biti Zahod, čeprav vedno znova potrdi, da je Balkan. Dobrodošli v klub, postrezite si z baklavo.«

Ta tvit je bil v tvitosfero izstreljen v nedeljo zvečer, ko je bilo že jasno, da je predlog novele zakona o izenačitvi pravic za vse padel. Najverjetneje je za nasprotnike zakona to ena hujših žalitev, ki jih lahko doleti − da jih primerjajo z Balkanom. In veste kaj, kot ponosna nosilka balkanskega DNK sem užaljena tudi sama. Res je, da je biti peder na Balkanu veliko huje kot biti peder v Sloveniji, ampak tam homofob samemu sebi vsaj reče homofob in svoje zaplankanosti ne ovija v razne »za otroke gre« floskule. Balkanec bo jasno in glasno povedal, da se mu misel na spolni odnos med dvema moškima gnusi, medtem ko bo Slovenec poskušal ostati politično korekten in bo vse skupaj označil kot boj proti izničenju spola za vse večne čase ali kaj podobno trapastega.

Zmagovalec referenduma seveda ni vaš otrok, ampak Aleš Primc. Na hrbtih otrok in z lažmi zavedenih obkroževalcev referendumskih listkov se bo povzpel na politični oder in Janezu Janši na prihodnjih volitvah pomagal sestaviti zmagovalno koalicijo. Kar zapomnite si te besede, no, pa saj tudi nisem prva, ki sem jih izrekla.

Sicer pa ... ali slišite? Slišite? Ali slišite tišino, ki je v medijih nastala po četrtkovem razkritju, češ da je ljubljanski župan Zoran Janković ne samo prejemal podkupnino pri občinskih poslih, ampak v zameno za spolne usluge neki farmacevtki tudi priskrbel službo v Lekarnah Ljubljana? Nobene analize, nobenega poglobljenega članka, nobenih razmišljanj tega ali onega intelektualca o tovrstnih dejanjih, nobenih analiz tega ali onega psihologa o samem značaju ljubljanskega župana. Nič. Očitno daleč seže županska moč, bi rekla.

In če še tukaj potegnem vzporednico z Balkanom in se samo spomnim, kako hitro in brezkompromisno je srbski premier Vučić odstavil svojega obrambnega ministra Gašića, ker je ta novinarki, ki je pokleknila, da bi kamermani za njo ministra ujeli v kader, rekel, da ima zelo rad ženske, ki tako zlahka pokleknejo. To se dogaja v Srbiji, ne pozabite. V državi, kjer je zaušnica okrog ženinih ušes nekaj, kar si je ta v večini primerov zaslužila, kaj je pa jezikala. V državi, kjer turbozvezdniki javno in ponosno povedo, da tepejo svoje žene, kadar je treba, in kjer njihove žene kimajoč priznajo, da si to zaslužijo.

Naš župan, ki ga je kamera sicer v preteklosti že ujela, kako je blondinki v svojem objemu suvereno obljubil: »Pri dedku nč ne boli,« seveda ne bo odstopil, dokler je preiskava v teku.

Slovenija noče biti Balkan, pravite? Še malo, pa bo Balkan sram, da je Slovenija sploh kdaj bila del njegove kulture. In glede na to, da ogabno ograjo na Šentilju postavlja Avstrija, še bolj ogabno žico pa na mejah s Hrvaško vleče naša brezhrbteničarska vlada, bomo Slovenci, ki se tako zelo bojimo, da nas ne bi imeli za Balkance, na svoji ograjeni zaplati slovenske zemlje tako ali tako kaj kmalu ostali sami samcati s svojim zaplankanim smradom. Ograjeni in omejeni se bomo med seboj pobili do konca.

In veste kaj? Glede na totalno apatičnost kvaziliberalcev, ki se jim v nedeljo ni dalo iti niti do volišča, in glede na gnusno omejenost kvazidomoljubov in ljubiteljev otrok si zaslužimo čisto vse, kar nas čaka. Do zadnjega žeblja v krsti slovenskega naroda.

* Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani Delo.si in jo na našem portalu objavljamo z dovoljenjem avtorice.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj