Kdor se vsaj malce spozna na občinsko politiko pozna dobro delo današnjega ajdovskega podžupana Alojza Klemenčiča, čigar zadolžitve so vezane predvsem na gospodarstvo. Stomažan, ki z veseljem opravlja svojo dolžnost, predvsem pa mu ni tuje delovanje občinskega sveta, saj je to že njegov tretji mandat. V prostem času pa velik navijač rokometašic ajdovskega Mlinotesta.

Mineva dobro leto dni od lokalnih, volitev, ki so, po 14. letih, prinesle spremembo na županskem stolčku v Ajdovščini. Kako danes gledate na dogodke izpred leta dni? Je spomin še vedno živ?

V času svojega političnega udejstvovanja sem sodeloval že na mnogih volitvah. Na nekaterih kot kandidat, na drugih kot organizator ali podpornik. Vsake pustijo v človeku sled in raziskovanje ne glede ali je rezultat dober ali slab.  Kandidate, za katere sem bil nekako odgovoren, sem vedno najprej opozoril, da so vsake volitve nepredvidljive in da je vsak lahko zmagovalec ali poraženec. Prosil sem jih, da  še pred vložitvijo kandidature razčistijo pri sebi ali so sposobni prenesti poraz, sicer naj ne kandidirajo. Zadnje volitve so bile seveda osredotočene na vprašanje ali občani še podpirajo način dela in ljudi (župana), ki so vodili občino Ajdovščino zadnje desetletje. Odločitev je znana.

Že v prejšnjem mandatu ste delovali kot svetnik, tokrat pa zasedate funkcijo podžupana. Torej lahko rečemo, da dobro poznate delovanje Občine Ajdovščina in verjetno občutite tudi določene spremembe pri delu. Se ta razlika med prejšnjim in zdajšnjim županom čuti pri delu?

Občinski svetnik sem že tretji mandat, kar pa samo po sebi ne daje garancije, da sem spoznal delovanje sistema  kar tako, zgolj zaradi starosti ali izkušenj. Prekleto je potrebno brskati po gradivih za posamezne odločitve (odlok za letni proračun ima okrog 100 strani !) in se zanimati za stvari, ki jih človek ne obvlada.

Dva mandata sem bil opozicijski svetnik, kar pomeni, da sem bil potisnjen na obrobje dogajanja v občinski politiki. Skupaj s kolegi svetniki v svetniški skupini SDS smo bili na ta način prisiljeni k še večji aktivnosti in smo se zato pedantno in strokovno pripravljali na vsako točko dnevnega reda pri vsaki seji Občinskega sveta. Predlagali smo veliko popravkov in  izboljšav, vendar je koalicija mlela kot buldožer. Uspeli smo samo v par primerih. Uspeli smo vsaj postaviti spomenik Filipu Trčelju v Šturjah.

V tem mandatu župan omogoča sodelovanje vsem svetnikom preko svetniških skupin. Kdor si seveda takega sodelovanja želi. Predvsem je ogromna razlika na sejah Občinskega sveta, ko ni več žalitev svetnikov in ni več političnih govorov župana ob vsaki točki. Vidi se tudi da župan nima vrta, saj je ogromno prisoten v svoji pisarni.

Eno leto sicer ni dolga doba za razvoj mesta, pa vendar je čutiti splošno mnenje, da je v letu dni prišlo do kar precejšnjih sprememb, mnogo je tudi že konkretnih začrtanih idej za prihodnost. Katere stvari bi izpostavili?

V prvem letu mandata je možno praktično pokazati malo novitet. Izpeljati je potrebno projekte, ki so v teku in sanirati stvari, ki so nepotrebne. Potrebno je postaviti načrte in usmeritve za naslednja tri leta. Na tem smo veliko delali. Sam sem prispeval svoje moči pri načrtovanju razvoja komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, ekološki otoki) in pri opremljanju Krajevnih skupnosti.

Kot podžupan sem se odločil, da vsak ponedeljek pridem »na delo« in sem vesel, da  v svoji pisarni skoraj nikoli nisem sam.

Odgovorni za gospodarstvo. Tudi na tem področju kaže, da se stvari premikajo na bolje, število brezposelnih vendarle upada, pojavljajo se novi gospodarski subjekti. Kakšna bo prihodnost Ajdovščine na tem področju? 

Gospodarstvo je v občini Ajdovščina v zadnjih nekaj letih doživelo pravi pretres. Sem dovolj star, da se spominjam vseh velikih sistemov, ki so bili uspešni in prepoznavni. Spomnim se tudi Tovarniške ceste in avtobusne postaje, ki je bila pred začetkom dela in po njem dobesedno zabasana z ljudmi.

Vsi skupaj smo relativno uspešno prebrodili to krizo, kar pove, da tu živijo delavni in iznajdljivi ljudje. Marsikatero novo podjetje je nastalo prav iz te potrebe. Občina lahko nudi podjetnikom prijazno okolje prijazen in hiter servis ter zmerne obremenitve. Na tem področju smo si postavili zavezo, da bomo inovativni in najboljši. Čuti se večje zaupanje v prihodnost.  Mogoče je gradbeništvo v najslabšem položaju. Premalo je dela in prevelika konkurenca, ki močno niža cene.

Župan Tadej Beočanin vlaga kar precejšnjo skrb razvoju gospodarstva v ajdovski občini, tudi proračun za leto 2016 nakazuje, da naj bi Občina kupovala ostala zemljišča v obrtnih conah, da jih bomo nato lahko tudi ob ostalih ukrepih ponudili vlagateljem za gradnjo, če bodo v Ajdovščini ustvarjali nova delovna mesta. Kako komentirate tak ukrep župana in občinskega sveta?

Novih delavnih mest v večjem številu ne bo, če v okolje ne privabimo novih vlagateljev in novih programov.  Tem pa je potrebno najprej ponuditi prostor, kjer lahko čim hitreje in z čim manj protokola začnejo z vlaganji. Čeprav je občina Ajdovščina v preteklosti veliko vlagala v poslovne cone, je to počela popolnoma napačno. Oba prejšnja mandata sem opozarjal, da pravzaprav vlagamo v privatne žepe, kar mi sedaj pritrjujejo tudi tisti svetniki, ki so bili tedaj gluhi za take pripombe. Odločitev, da kupimo v poslovnih conah zemljišča, ki zaokrožujejo občinsko lastnino in zemljišča, ki so potrebna za načrtovani razvoj,  je edini logični ukrep.

Stečaj ajdovskega Primorja je bil hud udarec za mesto. Stečaj pa se tudi že kar precej časa vleče. Kakšen je vaš pogled na današnje stanje nekdanjega Primorja in kako Občina sodeluje s stečajnim upraviteljem?

Primorje je v stečaj pahnil pohlep in ne ekonomska kriza. Si predstavljate kakšen poslovni biser bi danes bilo Primorje. Ob hkratnem propadu ostalih velikih gradbincev bi bil evropski gradbeni velikan. Velike besede o novem Primorju prejšnje politične garniture so bile zguba časa in politične floskule.

Stečaj tako velikega podjetja traja leta. Primorje je imelo ogromno premoženja, ki ga, tako menim, stečajni upravitelj uspešno trži. Veliko nepremičnin je tukaj in jim je v tem prostoru potrebno poiskati nove vsebine in nove lastnike. Mislim, da so odnosi z občino Ajdovščina zelo korektni.

Ena zadnjih »zmag« župana Beočanina je tudi napredek pri uvajanju Vipavske doline kot enotne turistične blagovne znamke. Za eno mizo so končno sedli predstavniki vseh občin, ki sestavljajo Vipavsko dolino in se nekako odločili, da gredo v skupno turistično prihodnost. Poteza, ki bo imela zagotovo tudi vpliv na gospodarstvo?

Ja. To je velika zmaga za dolino in čestitke Tadeju. Predvsem za vztrajnost in nepopustljivost. Vendar je doseženo zgolj priložnost. Sedaj je čas za pravo delo, eksplozijo idej in hotenj biti zraven in biti del te zgodbe.  Zgodbe pa je potrebno ustvarjati in skozi nje prodajati kar imamo na razpolago. Tega pa je ogromno. Priložnost za nove ideje in nove začetke ter veliko možnosti  za mlade.

Ajdovščina ima skorajda idealno lego. Za večji gospodarski razvoj pa kot, da še nekaj manjka. Kje so glavne ovire?

Ko govorimo o gospodarstvu prepogosto pozabljamo, da je kmetijstvo in turizem tudi del te panoge. Tu nismo najboljši, kar pomeni, da imamo velike rezerve. Turizem in gostinstvo se počasi prebuja in občani sami spoznavajo, da je tu potencial. Vsaka vas ima kaj pokazati, vendar vedno na novo opozarjam, da turistu ne smemo dovoliti samo lep razgled; potruditi se moramo, da prav vsak pusti v dolini čim več evrov.

Osebno imam najslabše slutnje za kmetijstvo v dolini. Je že res, da se je zgradilo nekaj velikih kmetij, ki so tudi poslovno uspešne, vendar je večina majhnih kmetij prenehala z delom. Ker so te po večini v obrobnih predelih doline, kjer ni pogojev za nastanek večjih kmetij, se ta področja zaraščajo. Izziv, ki išče odgovore.

Vesel sem, da smo v zadnjih mesecih uspeli skleniti dogovor z Občino Nova Gorica o lastništvu infrastrukture magistralnega vodovoda in vodarne ter pripomogli k sklenitvi poravnave med Stanovanjsko komunalno družbo Ajdovščina in VIK Nova gorica za dobave vode v zadnjih (skoraj) dvajset let. V prejšnjih mandatih to ni bilo možno.

Hvala.

Deli Nazaj