Slovenska glasbena scena je ponovno pred resno preizkušnjo, glede na deljena mnenja pa je rezultat danes precej težko napovedati. Slovenski poslanci so namreč določili, da bodo morale radijske postaje med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov. Obenem pa je ministrstvo dodalo še določilo, da mora biti četrtina določene kvote glasba, ki je bila prvič predvajanja pred največ dvema letoma. Evidenco pa naj bi vodilo ministrstvo za kulturo in bo obveljala, ko bo v njej več kot 100 skladb.

Odločitev poslancev, torej politike, seveda precej odmeva, Tako v glasbenih in radijskih krogih, kot tudi v laičnih krogih, torej na strani poslušalcev. Slovenija se je spet razdelila. Na eni strani imamo glasbeni sindikat, ki zadevo seveda podpira. Sindikatu predseduje glasbenica Tinkara Kovač, ki spremembe pozdravlja in dodaja, da je to zagotovo korak k izboljšanju pogojev delovanja slovenskih glasbenih ustvarjalcev. "Moramo se zavedati, da je prisotnosti slovenske glasbe v radijskih programih slovenskih radijskih postaj vedno manj. To seveda ni le problem slovenskega jezika in kulture, ampak tudi zelo konkreten problem finančnih tokov, ki se s plačevanjem avtorskih in izvajalskih pravic na osnovi predvajanja posameznih skladb v največji meri pretakajo v tujino." Na drugi strani pa radijski uredniki ne ravno skačejo od veselja ob tej odločitvi slovenskega hrama demokracije. Andrej Karoli, glasbeni urednik Vala 202 se je odzval s kolumno, v kateri pravi, da politika ubija radio: "Protestiram, ker politika kroji 60 odstotkov glasbene programske vsebine v najbolj poslušanem radijskem času. In to je začetek konca avtonomije javnega radia. Obžalujem, ker se res zavedam pomena slovenske glasbe v etru in temu primerno na tem področju delujem že dve desetletji. Obžalujem sprejetje take odločitve, in to kljub javnim in internim namigom o zaviranju razvoja radijskega medija. Obžalujem, ker so odvzeli občutek sreče dobrim mladim glasbenikom, ki smo jih glasbeni uredniki prepoznali in zato uvrščali v programe, zdaj pa bodo v dvomih, zakaj so v resnici v etru. Obžalujem, ker je kratkovidnost zameglila dejstvo, da zaradi take regulacije v Sloveniji ne morejo zaživeti specializirane radijske postaje z zvrstnimi glasbenimi formati in posledično nemalo ljudi posluša jazz fm, hiphop fm in classic fm, ipd, prek spleta s strežnikov v tujini, čeprav bi lahko taki radijski programi delovali tudi pri nas, zaposlovali in imeli dovolj prostora za VSE slovenske glasbe. Poslanke in poslanci ne vedo, kaj je uredniško odločanje, ne vedo, kaj je programska shema, ne vedo, kako deluje sodobni radio, ki poleg glasbe streže tudi vrsto drugih vsebin. In čeprav je matematika zelo natančna veda, so glasovali, kot so. Ne po lastni vesti, kot so prisegli, ampak po navodilu. 66 poslank in poslancev, ki so glasovali za ni nič slabših od tistih, ki so glasovali proti. Prvi nimajo pojma, kakšne posledice bodo, drugi pa tudi nimajo pojma. Le glasovali so drugače. Glasovali so proti tistim, ki so glasovali za. Ne zaradi vsebine, ne zaradi nacionalnega interesa, ne zaradi borbe za slovenske glasbenike, ampak zaradi preklete formule naši-vaši."

Za mnenje o dopolnjenem zakonu, ki določa glasbene kvote na radijskih postajah smo na našem mediju zaprosili nekaj akterjev, ki so tako ali drugače povezani z glasbo.

Jani Peljhan (Real Life Version, Mart )

Mislim, da so predlagatelji zakona z določitvijo teh kvot ustrelili v prazno. Edino kar se bo zgodilo bo to, da bodo imeli glasbeni uredniki od sedaj naprej zelo težko nalogo spraviti skupaj kvaliteten program s slovenskimi izvajalci, ki prepevajo v slovenščini, ne da bi se iz dneva v dan ponavljali. Noben zakon ali predpis ne more doseči tega, da bi se povečala kvaliteta ali popularnost glasbenih ustvarjalcev. To lahko posamezni ustvarjalec doseže le sam. Tega se na žalost ne zavedajo določeni užaljeni »zvezdniki« v Sloveniji. Mislim, da se glasbeni uredniki najboljših slovenskih radijskih postaj že sedaj trudijo, da nam predvajajo najboljše, kar nam imajo slovenski pop avtorji za ponudit. Če bi bilo kvalitetne slovenske glasbe več, bi jo tudi mi poslušalci večkrat slišali na naših ljubih glasbenih postajah.

Jure Ferjančič (ElaBanda)

Represija na področju glasbe je skregana z logiko. Vprašati bi se bilo treba zakaj imamo na sceni par bendov, ki tam grejejo riti že 20 let? Kje so bli vsi, ki so zdaj "pametni", da nimamo dovolj glasbene produkcije, zadnjih 20 let? Reševanje problema slovenske glasbe, bi bilo potrebno začeti na drugem koncu. Predvsem pa medijsko podpret mlade bende z vizijo. Nacionalka je tu glavni problem, ker je tam popularna glasba umrla.

Urška Majdič (Billysi, RA Antena)

Pravzaprav mi je žal, da mora nekaj takega določat zakon, saj kaže na to, da resnično premalo cenimo lastno kulturo in ustvarjalno silo. Pa vendar - mediji imajo tudi odgovornost in prav je, da se to nekako razčisti. Kakorkoli že, sem vesela, da so se odprla vrata, ki jih nikoli sploh ne bi bili smeli zapreti. Vsekakor gre za dobro motivacijo, 'brco' k ustvarjanju s polno paro. Spodbuda h kakovosti, k aktivaciji. Vem, da bo to lahko pripomoglo k dihanju slovenske kulture, oživelo uspešnice preteklosti, in sedanjosti. Morda se bomo končno spomnili, da narod brez razvoja ustvarjalnosti in brez svoje lastne, pestre kulture propade, se zaduši. Zdaj je potrebno le poskrbeti, da se zakon izvaja, ne kot prisila, ampak priložnost.

Andraž Žvokelj (Antioksidanti)

O spremembah se je v zadnjih tednih veliko govorilo, čeprav gre za minimalne popravke. Kakovost glasbe se zaradi zakona ne bo spremenila, obstaja pa majhna možnost, da bo nazaj oživela koncertna scena s slovenskimi izvajalci. S predvajanjem bo popularnost novih skladb naraščala in posledično bo več ljudi prihajalo na koncerte. Strinjam se, da se kvote preložijo tudi na dnevni, bolj poslušan del dneva in razbijejo monotonost ponavljajočih skladb. Do sedaj je prihajalo do zlorab, saj so se slovenske skladbe vrtele le ponoči in s tem zapolnjevale kvote.

Ne vidim problema v nacionalnih radijih, ki imajo svoje urednike. Oni iščejo, ocenjujejo, poslušajo. Spustijo v program uveljavljene izvajalce in dobre pesmi mladih ustvarjalcev. To so počeli že prej in upam, da bodo še naprej. Težava je v komercialnih radijih, ki spustijo zraven le tiste od katerih imajo finančno korist. Mnogo je zgodb o tem, da založbe in avtorji nakazujejo velike deleže komercialnim postajam, v zameno, da jih vrtijo in posledično dobijo denar od organizacij, ki skrbijo za avtorske pravice. Tu so podkupovanja, tu je biznis. Vse, le glasba ne. Vedno sem imel mnenje, da bi moral radio izobraževati. Ko ga odprem imam željo, da slišim nekaj novega. Kar poznam si lahko vrtim doma… Mnogo ljudi mi je že reklo, da podnevi ne poslušajo več radiev, ker vrtijo vedno iste skladbe. Mogoče bi bile potrebne še omejitve in ne le kvote. Nobena pesem ni tako dobra, da bi jo poslušali 10x dnevno, vse dni v letu. Ponoči je zgodba povsem obrnjena. Vrti se drugačna glasba in bistveno bolj raznolika. Po mojem mnenju tudi bolj kvalitetna, vendar je to stvar okusa.

Obstajajo očitki, da dobre slovenske glasbe ni dovolj, da bi zapolnila kvoto. Naše glasbe je ogromno, povprečno izide vsak dan po ena zgoščenka in marsikatera je napolnjena s kvalitetno vsebino. Problem je le, da teh skladb ne poznamo. In ravno tu bi se moralo nekaj spremeniti. Kakorkoli, z uvedbo tega zakona na slabše ne more iti, če bo šlo na bolje bomo pa še videli.

Smaal Tokk

Lepu, de jeh zanima slovenska glazba. Ma bi blo bujši, če bi šli šraufat druge reči ku ne funkcjorjrjo u državi. Dam prow Karoliju, ku se jezi! Namjsto, de bi šli težit unim parim, ku se že zdej ne držijo zakona, so šli nrst zakon, ku se ga bo držalo še menj unih postaj. Nastradali bojo pej pupke an fantje na nacjonalnem radjotu, ku je eden tistih, ku zrjs skrbi za slovensku glazbu.

Deli Nazaj