Občina Ajdovščina se je odločila, da uredi približno 150 novih parkirnih mest, ki bodo prijaznejša do občanov in občank. Petdeset mest se bodo razveselili uporabniki osnovne šole Danila Lokarja, še dvakrat več prostora pa bo na novem parkirišču, za starim mlinom, ki bo služilo predvsem za vsakodnevne opravke na Lavričevem trgu in okolici. Vse pa vendarle ni šlo gladko, saj je parkirišče pri grajskem obzidju že zahtevalo svoj davek, ki so ga plačale štiri topole. Drevesa so se morala umakniti asfaltu, kar je med nekaterimi občani povzročilo precej nemira in nezadovoljstva, spet nekateri pa odločitev pozdravljajo, predvsem zaradi cvetenje topol, kar povzroča alergijske reakcije, ki so za marsikoga prava nadloga. Kako so se občani in občanke odzvali na posek topolov, lahko preberete na naši Facebook strani, kjer se je pod novico zvrstilo precej komentarjev, takšnih in drugačnih.

Zakaj je prišlo do poseka topolov in ali res ni šlo drugače? Z vprašanjem smo se najprej obrnili na Občino Ajdovščina, ki je investitor gradbenih posegov. Predstavnik občine, Edo Pelicon, nam je podal naslednje mnenje: "Topole so v Ajdovščini posadili še v času, ko je Hubelj poplavljal. Topol ima namreč lastnost, da razvije zelo obsežen koreninski sistem, ki s tem utrjuje brežine vodotokov, hkrati pa z veliko absorbcijo vode pomaga pri izsuševanju močvirnih zemljišč. Z regulacijo Hublja (in Lokavščka) poplav ni bilo več. Torej je večina topol izgubila osnovno funkcijo, zaradi česar so jih posadili. Ker so hitrorastoče vrste, imajo tudi sorazmerno kratko življenjsko dobo. Tako je večina topol po Ajdovščini že dosegla svojo fiziološko starost in bi prej ali slej zaradi lomljenja vej predstavljale le še nevarnost (kot je nedavno padel topol na Brodu v Lokavcu ali ko je veja topola uničila avtomobil v Palah). Značilnost topola je tudi v tem, da slabo prenaša obrezovanje, zato ni primeren kot parkovno drevo. Poleg tega so topoli alergeni in vse več Ajdovcev ima težave z alergijami in zato od občine zahtevajo, da se topole požaga. Tako je stroka že pred leti izoblikovala stališče, da se topole po Ajdovščini odstrani in nadomesti z novimi drevesnimi vrstami, takšnimi, ki 'se pustijo' obrezovati in oblikovati krošnjo, kot poudarja Vojko Černigoj iz ajdovske enote Zavoda za gozdove.

V letošnjem letu smo v luči urejanja posameznih delov mesta pričeli s postopno in sistematično menjavo topol za drugo drevje. Projekt ureditve parkirišča za starim mlinom tako predvideva zasaditev 30 različnih vrst dreves kot je razvidno iz spodnje skice, tudi na mestu podrtih topol. V srednjeročnem obdobju bomo v Ajdovščini zamenjali vse topole za drugo drevje, ki je mestu primernejše".

Zasnova novega parkirišča za starim mlinom je prišla izpod rok arhitekturnega studia Pikaplus. Jana Hladnik Tratnik iz omenjenega studia, nam je takole predstavila situacijo in obenem tudi obrazložila posek dreves: "Pikaplus smo projektantke parkirišča. Gledano na obstoječe stanje bi na območju sicer bolj ustrezal park, pa vendar je treba pogledati kompletno sliko območja. Če želimo zapreti trg in ga urediti v za mesto primeren ambient, je potrebno, še posebej zaradi nasprotnikov, ki živijo na trgu ali nekje v bližini, zagotoviti parkirna mesta, Občini je bilo zato zemljišče za starim mlinom najbolj primerno. Kot projektantke smo stremele k oblikovanju čimbolj zelenega parkirišča, kar pomeni da bodo vsa parkirna mesta izvedena s travnimi rešetkami, to pomeni, da bo na parkirnih mestih rasla trava, če bo seveda dobro vzdrževano. Topole so bile namenjene za posek že pred projektiranjem, kakorkoli pa menimo, da se je s posekom, pa tudi če navzven deluje v prvi fazi brutalno, sprostila linija obzidja mesta in pogled na grad, ki je najpomembnejša točka v mestu in menimo da mora biti poudarjena in ne skrita. V sklopu ureditve parkirišča bo zasajenih cca 30 novih dreves v parku, ki je načrtovan ob parkirišču in na samem parkirišču. Predvidena je nova pešpot v makadamski izvedbi, od počivališča za kolesarje ob strugi Hublja s parkovno ureditvijo, klopmi, in lesenimi ploščadmi. Tudi meni je žal vsakega posekanega drevesa, pa vendar se mi zdi, da je prav, da se zelenje v mestu pomlajuje in povečuje, kar upam, da bomo s posegom dosegli. Žal v preteklih letih dreves v mestu niso pomlajevali zato so ti posegi sedaj nekoliko bolj občutni. Potrebno pa se je zavedati, da bo v roku parih let območje še kako bujno zeleno. Razumem pomisleke mimoidočih in meščanov in upamo, da bodo čez nekaj let, ko bodo drevesa zrasla( pa ne samo tukaj , pomlajevanje se bo zgodilo na več mestih v Ajdovščini), zadovoljno uporabljali senčne parkovne ureditve".

Svoj pogled na posek topol in ureditev novega parkiršča pa imajo v ajdovskem arhitekturnem društvu Forum: "Življenje v mestu je znosno predvsem zaradi zelenih površin in vode. Ljudje ne moremo živeti brez dreves, a mestna drevesa živijo med nami težko življenje. Živijo v centru onesnaženja, izpušnih plinov, pasjega urina in betonske zazidave. Ljudje ne mislijo na njih in jih imajo za samoumevne. Redko kdo se še zdrzne, če odmrejo ali če se jih poseka. Nihče jih ne dojema kot živečo zapuščino naših prednikov. Predvsem pomembna za mestno tkivo so velika drevesa, ki presegajo 15m, saj s svojo višino in mogočnostjo dopolnjujejo gosto in višjo mestno zazidavo. Kanali v Amsterdamu, pariški bulevarji in berlinske ulice ne bi bili to kar so, brez visokih drevoredov. V društvu seveda razumemo, da Ajdovščina ni London, da nič ni večno in da so nekatera drevesa v našem mestu neprimerna: mogoče so prestara, trhla in nevarna za meščane. Mogoče povzročajo alergijo. Mogoče so v napoto novim zazidavam. Bogata ozelenitev seveda prinaša tudi dejstvo, da bo potrebno kakšno drevo kdaj pa kdaj posekati. Popolnoma nesprejemljivo pa je, da se drevesa samo seka, nikoli pa se ne zasadi ničesar novega. Večkrat slišan mit, da velika drevesa povzročajo probleme, kot so pogrezanje terena in strukturne poškodbe asfalta, vodovoda, kanalizacije,..itd. je seveda čudovit izgovor za situacijo, v kateri smo se znašli. Ta problem je seveda stvar preteklosti in je dandanes rešljiv z uporabo modernih hortikulturnih tehnik, ki z natančnim planiranjem z lahkoto dosežejo brezproblematične zasaditve velikih dreves na skoraj katerikoli urbani lokaciji. Pomembno je, da se prične na naša velika drevesa gledati kot na vitalen del integriranega urbanega ekosistema, namesto da se jih dojema zgolj in samo kot okras, ki ne igra pomembnejše vloge. Drevesa so pomembna komponenta zelene infrastrukture. Če ne bomo pričeli saditi dreves, bomo za vedno spremenili življenje v mestu za naše zanamce.

Za mnenje in nasvet v dotični situaciji nas niso vprašali. Vendar pa ima projekt za seboj arhitekte in projektante in ti vedo, kaj počnejo. Vsekakor so nas na občini neuradno spodbudili k optimizmu in nas potolažili, da upanje umira zadnje. Sklepamo, da razlog poseka seveda ni alergija, saj bi v tem primeru morali narediti posek praktično celotne zasaditve ob Hublju, vključno s šturskim parkom. Katerakoli vrsto dreves bomo zasadili, vedno bo seveda nekoga motila -topole s svojim cvetenjem, lipe s svojim medenjnem,... Narava nas obdaja, vedno bo tu, prilagoditi se moramo mi. Najlepše mestno tkivo je zelenje, ki nas vrne nazaj v naravo na kateri smo pred tolikimi leti pričeli graditi. In najlepša arhitektura je tista, ki spoštuje okolje v katerem nastaja in omeji poseg v naravo na najmanjšo možno stopnjo. Za ukrepe v primeru alergije, pa bi bilo najbolje, da se obrnete na ZD Ajdovščina".

Zasaditev ob starem mlinu.pdf

* Preberite tudi: Drevesa so vitalna infrastruktura naših mest

* Foto: Tloris novega parkirišča s predvideno novo zasaditvijo dreves. Studio Pikaplus

Deli Nazaj