V zadnjih dneh je vse več govora o pomenu pitne vode. Bliža se tudi 22. marec, ki velja za t.i. Svetovni dan voda in ki ga uradno priznavajo tudi Združeni narodi. Precej odmevna pa je tudi peticija za vpis neodtujlive pravice do vode v ustavo, pod katero se je podpisalo že skorajda 50.000 slovenskih državljanov. V Ustavi ta pravica ni dovolj dobro definirana, hkrati pa smo priča pritiskom korporativnega kapitala na privatiziranje vseh viroh, ki imajo potencial zaslužka.

Spletni portal PodČrto.si pa je objavil raziskavo o stanju vodovodnih sistemov v Sloveniji iz katerega je razvidno, da se varnost vode v slovenskih vodovodih izboljšuje, a počasi. Najbolj ogroženi so uporabniki malih vodovodov, ki so v lasti krajevnih skupnosti. Slednje vodovodnih sistemov namreč ne znajo primerno upravljati. Problematični so predvsem manjši vodovodi z do tisoč uporabniki, s katerimi pogosto upravljajo krajevne skupnosti. Krajani so te manjše vodovode pogosto zgradili z lastnimi rokami, zato jih ne želijo predati v upravljanje profesionalnim komunalnim podjetjem. Profesionalno upravljanje namreč s sabo prinaša tudi stroške in s tem višje plačilo za vodo. A krajani sami pogosto nimajo znanja in sredstev za primerno upravljanje z vodovodom. Dobro upravljanje pomeni primerno pripravo (dezinfekcijo) vode, kontrolo kakovosti vode, sistem za obveščanje ob vdoru bakterij v vodo, primerno vzdrževanje cevi.

Voda, okužena z bakterijo E. coli, je nevarna predvsem za zdravstveno ranljive skupine prebivalstva: majhne otroke, starejše, kronične bolnike. Po podatkih programa monitoring pitne vode, ki nadzoruje kakovost pitne vode v slovenskih vodovodih, so bakterijo E. coli v letu 2015 našli v 101 vodovodu. Velika večina od teh je bila malih vodovodov z do tisoč uporabniki. So pa bakterijo med drugim našli tudi v mariborskem vodovodu s 86.000 uporabniki. Lani je bilo okuženi vodi skupno izpostavljenih 151.680 prebivalcev Slovenije.

Število oporečnih manjših vodovodov se počasi zmanjšuje zaradi njihovega postopnega priključevanja na večje vodovodne sisteme, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki izvaja monitoring pitne vode. A pomanjkljivosti ostajajo. Na kraških področjih, ki prekrivajo okoli 50 odstotkov Slovenije, večina vodovodov, ne glede na velikost, nima urejene ustrezne predpriprave vode. Zaradi sestave tal v podtalnico pronicajo površinske vode, ki so pogosto onesnažene. »Vodo običajno samo dezinficirajo – po navadi s klorovimi preparati. Dezinfekcija pa ob porastu motnosti ne more biti dovolj učinkovita. Posledično je na teh področjih potrebno za zaščito zdravja uporabnikov razglasiti do upada motnosti ukrep prekuhavanja, kar je moteče za slehernega uporabnika, še zlasti pa za izvajanje profesionalnih dejavnosti, povezanih z živili, zdravstvom, turizmom … Najmanjši vodovodi z manj kot petsto oziroma tisoč uporabniki ostajajo še vedno najbolj problematični, ker nimajo profesionalnega upravljavca, priprave vode praviloma ni, kakovost vode iz vodnega vira pa je vprašljiva in brez ustreznega nadzora,« so zapisali na NIJZ.

V ajdovski občini so v letu 2015 inšpektorji našli tri manjše vodovodne sisteme, kjer je bila zaznana bakterija E.coli. V Vrtovinu, kjer je približno 100 uporabnikov vodovodnega sistema, v Lokavcu na Brodu, kjer je 53 uporabnikov ter v Višnjah, kjer omenjeni vodovodni sistem uporablja 100 uporabnikov.

Kako torej upravljavce vodovodov prepričati, da naj bolje poskrbijo za varnost vode, ki jo pijemo? Tu niti zdravstveni inšpektorat niti NIJZ nista preveč zgovorna. Zdravstveni inšpektorat vidi rešitev v priključevanju manjših vodovodov na večje vodovodne sisteme, kjer je to mogoče. Primer tega je z evropskimi sredstvi financiran pomurski vodovod, ki je uredil težave z vodo v Pomurju.

Zdravstveni inšpektor lahko ob slabi skrbi za vodovod lastniku izda tudi globo. A ta je nizka – največkrat znaša le 500 evrov. Kljub temu kazni ne bi zviševali. »Menimo, da zviševanje glob ne bi imelo vpliva na izboljšanje stanja vodovodnih sistemov, ker imajo ta omejena sredstva, ki bi jih nato namesto za izboljšave porabili za plačevanje glob,« so nam sporočili z inšpektorata.

Pri NIJZ ob tem opozarjajo na okoli 140.000 Slovencev, ki vode ne dobivajo iz javnega vodovoda, temveč si jo oskrbujejo sami. O kakovosti te vode ni nikakršnih podatkov, saj je monitoring pitne vode ne nadzoruje. Vendar NIJZ tudi krajevnih skupnosti v primerno skrb za vodovod oziroma predajo vodovoda v oskrbo komunalnim podjetjem ne bi silil z globami. »Bolj kot v elementih prisile in sankcioniranja, vidimo možnost izboljšanja, oziroma spremembe stanja v osveščanju in prepoznavanju problematike iz strani splošne in strokovne javnosti, še posebej odločevalcev na politični sceni,« so zapisali.

* Povzeto po Pod Črto

* Avtor članka: Anže Voh Boštic

Deli Nazaj