Dopoldan se je življenje v Evropi ponovno ustavilo. Eksplozije so najprej stresle bruseljsko letališče, le nekaj minut kasneje pa pe bruseljsko podzemno železnico. Življenje je žal izgubilo najmanj 34 ljudi, več kot sto pa je ranjenih, med njimi tudi slovenski državljan. Odgovornost za napad je že prevzela Islamska država. Valitev krivde na migrante in begunce, ki trkajo na vrata Evrope, je danes precej nizkotno dejanje, kot tudi novo sejanje panike in strahu iz ust nekaterih politikov. Rešitev do lepše in mirnejše prihodnosti se skriva le v humanosti, potrpežljivosti ter politični volji, zagotovo pa ne v sovraštvu in jezi. Danes je dan za globoko žalovanje in nič drugega.

Popolnoma navaden delovni dan so zjutraj v Bruslju pričeli tudi evroposlanci in ostali zaposleni v velikem birokratskem kolesju Evropskega parlamenta. Že kaj kmalu pa se je sprevrgel v čisto nekaj drugega. Kako je potekal današnji dan, kakšen je trenutni pogled na ulice Bruslja in kaj nas čaka v prihodnosti? O tem s slovensko evroposlanko Tanjo Fajon.

22. marec bo ponovno s krvavimi črkami zapisan v zgodovino evropske zgodovine. Napad ste preživeli in doživeli, takorekoč v srcu Evropske unije.  Je mogoče na kratko opisati prve trenutke po napadu in kakšni občutki preletijo človeka, ko se tragedija odvija v skoraj neposredni bližini?

Šok, pretresenost, žalost, jeza, mešanica občutkov, ki so me preplavili to jutro. Podobno kot ob napadih v Parizu ali pred dnevi v Ankari. V času prvih eksplozij sem bila že v pisarni Evropskega parlamenta. Novice so nas pretresle, informacije smo dobivali preko družabnih medijev. Bila je zmeda, s kolegi smo preverjali, kje smo. To je ura, ko je najvec ljudi na poti v službo. Slišati je bilo sirene, helikopterji so preletavali mesto, ostali smo v EP do pozno popoladanskih ur, a delo je zastalo, sledile so odpovedi sestankov in dogodkov.

Kakšen je trenutni pogled skozi okno na ulice Bruslja?

Trenutno je sončno, zdi se mirno, ni videti veliko ljudi skozi okno moje pisarne. Le pogled na park in sem ter tja ljudi, ki zapuščajo stavbo. Ne počutimo se manj varne, z mojo ekipo treh asistentov smo ves dan delali kolikor se da normalno, čeprav so nas prijatelji, kolegi, mediji ves dan zasipali z vprašanji, sporočili, preverjanjem, ali smo vsi v redu. Ni nas prevzel strah, nasprotno. To so trenutki, ko čutiš sočutje in žalost z ljudmi, ki so izgubili najbližje, z ranjenimi, ko čutiš še večjo krepost, da se boriš zoper tako grozljivim, nedopustnim in na nek način strahopetnim dejanjem, ko teroristi za cilj izbirajo nedolżne zrtve.

Kakšen je vaš osebni pogled na dogajanje, ki smo mu priča zadnje čase? Skorajda ne mine dan, ko ne bi nekje »počilo« ? Bo to nekaj na kar se bomo morali evropski državljani navaditi ali pa bomo vendarle nekoč (tudi s pomočjo politike) izkoreninili to zlo.

Zdi se, kot da je svet ponorel, čeprav terorizem ni nov pojav na evropskih tleh in vemo, da ne pozna meja. Skrbi me to, da so teroristični napadi v zadnjem letu na evropskih tleh sad evropske druzbe. Napadalci v Franciji in drugod so bili Evropejci, rojeni in vzgajani v Evropi, niso prišli od drugod. Gre za ljudi, ki nimajo perspektive in jih je mogoče hitro radikalizirati. To nas more skrbeti in proti tej radikalizaciji mladih se moramo boriti in jo izkoreniniti. Skrbi me tudi nevarno enačenje terorističnih napadov z Muslimani ali begunci. Slednji niso del terorja, ampak prav tako bežijo pred njim. Hujskaštvo, nestrpnost, ksenofobija, sovražni govor ne sme biti orodje proti terorizmu. Pravo orodje so strpnost, sodelovanje in pogum.

Prihodnji dnevi v Bruslju ne bodo ravno rožnati, vendar strah prebivalcev verjetno ni pravi odgovor na prihodnost, človek pa se vendarle ne more obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Kako torej v jutrišnji dan?

Tako smo tudi preživeli današnji dan. Z delom, ki smo ga nadaljevali v EP in tako bomo tudi ravnali v prihodnje. Seveda ob spostovanju varnostnih ukrepov, ki jih dobivamo od uradnih organov. Ta trenutek je gibanje po mestu omejeno, prav tako je zaprt javni promet in prav je, da sledimo navodilom zaradi lastne varnosti. Jutri je delo ustavljeno, EP bo zaprl vrata za svoje redne aktivnosti in jih odprl šele po velikonočnih praznikih. Verjamem, da bomo takrat še pookrepljeno delovali naprej v boju proti terorizmu in za to, da predvsem z vsemi ukrepi naredimo Evropo varno in lepšo za vse. To je moja iskrena želja.

Hvala.

Deli Nazaj