Nedolgo nazaj je kar precej prahu dvignil posek topol za potrebe novega parkirišča, ki nastaja za starim mlinom v Ajdovščini. Tam so "padli" štirje mogočni topoli, ki jih bodo sicer nadomestila na novo zasajena drevesa. Danes pa je precej začudenih pogledov obstalo v Palah, natančneje tik ob stavbi Mladinskega centra in hotela Hiša mladih. Tam danes gozdarska služba že od ranega jutra žaga tri mogočna drevesa, ki so se arhitekturno lepo zlivala s stavbo Mladinskega centra.

Po zaslugi zaposlenih v Mladinskem centru, pa bo tokrat vsaj del lesa topol ostal v Palah in skozi umetniško ustvarjanje ohranil spomin nanje. Topol, ki stoji neposredno ob vhodu v Mladinski hotel bo namreč izgubil le veje, deblo pa bodo v Mladinskem centru vključili v kiparski projekt, predvidoma že letošnje poletje. Prav tako bo za umentiško - kiparski projekt Hiše mladih ostalo tudi več delov debel ostalih topol, ki bodo kasneje preoblikovana v kiparska dela.

O tem zakaj topoli v Ajdovščini izginjajo so nam iz Občine Ajdovščina odgovorili že ob sečnji dreves za starim mlinom: "Topole so v Ajdovščini posadili še v času, ko je Hubelj poplavljal. Topol ima namreč lastnost, da razvije zelo obsežen koreninski sistem, ki s tem utrjuje brežine vodotokov, hkrati pa z veliko absorbcijo vode pomaga pri izsuševanju močvirnih zemljišč. Z regulacijo Hublja (in Lokavščka) poplav ni bilo več. Torej je večina topol izgubila osnovno funkcijo, zaradi česar so jih posadili. Ker so hitrorastoče vrste, imajo tudi sorazmerno kratko življenjsko dobo. Tako je večina topol po Ajdovščini že dosegla svojo fiziološko starost in bi prej ali slej zaradi lomljenja vej predstavljale le še nevarnost (kot je nedavno padel topol na Brodu v Lokavcu ali ko je veja topola uničila avtomobil v Palah). Značilnost topola je tudi v tem, da slabo prenaša obrezovanje, zato ni primeren kot parkovno drevo. Poleg tega so topoli alergeni in vse več Ajdovcev ima težave z alergijami in zato od občine zahtevajo, da se topole požaga. Tako je stroka že pred leti izoblikovala stališče, da se topole po Ajdovščini odstrani in nadomesti z novimi drevesnimi vrstami, takšnimi, ki 'se pustijo' obrezovati in oblikovati krošnjo, kot poudarja Vojko Černigoj iz ajdovske enote Zavoda za gozdove."

Drevesa pa so vendarle vitalna infrastruktura vsakega mesta, žal pa v Sloveniji prihaja do vedno več neustreznega ravnanja z drevjem v urbanem prostoru. Dreves ne vdržujemo redno. Obglavljamo in sekamo jih, ne da bi dejansko zares preverili, ali smo zaznali prave probleme in ali smo res naredili vse, da bi imeli pred sabo ustrezne rešitve.

Darja Matjašec, krajinska arhitektka, docentka na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete o pomenu dreves:

"Drevoredi, skupine dreves in soliterna drevesa so pomembnejši nosilci identitete mest. Posamezna skupina odraslih in velikih dreves izraža reprezentativno vlogo odprtega javnega prostora. Drevesa in drevoredi so tudi pomemben člen ekoloških koridorjev mest in predstavljajo habitate za mnoge živalske vrste. Poleg zmanjševanja onesnaženosti zraka drevesa tudi zmanjšujejo obremenjevanje komunalne infrastrukture, ki odvaja meteorno vodo, saj lahko eno samo odraslo drevo absorbira 26,000 litrov deževnice. Podatki iz New Yorka povedo, da tam vsako drevo letno zmanjša onesnaženost zraka za 9.02 $, vsrka ogljikov dioksid za 1.29 $, deževnice za 61 $, kar skupno znese 220 milijonov $ prihrankov. Na področju zdravstva drevesa ustvarijo 1.1 milijon $ prihranka. V Michiganu so mestne oblasti zaradi razširjenosti škodljivca želele posekati 7000 (tudi zdravih) dreves. Po izračunu, da je vsako drevo vredno 1000 $ in da to mestu prihrani od 100-200 $ na leto, so spremenili načrt. Zdravljenje dreves tako naenkrat ni bilo več potratnoZ drevesi zasenčene stavbe porabijo 25-40 % manj energije, kar poleti močno prispeva k manjši obremenjenosti energetskega sistema. Drevesa tudi večajo vrednost nepremičnin. 

Dokazano je, da drevesa zmanjšujejo stres pri ljudeh (v laboratoriju že samo 5-minutna izpostavljenost slikam dreves zniža krvni pritisk in napetost v mišicah). Z absorbcijo prašnih delcev nižajo pogostost astmatičnih in srčnih obolenj ter blokirajo ultravijolične žarke, ki povzročajo kožnega raka. Drevesa so v urbanem prostoru vitalna infrastruktura, enakovredna cestam, šolam, bolnicam, energetskim in komunikacijskim omrežjem, zato je z njimi potrebno ravnati skrbno in v načrtovanje in vzdrževanje mestnih zelenih površin zaupati strokovnjakom. Zelene površine so obvezen člen naših krajev in navsezadnje ni vseeno niti, kakšna drevesa sadimo, saj je treba upoštevati njihovo alergenost, velikost v odrasli dobi (drevo lahko za določen prostor postane z leti preveliko), obliko koreninskega spleta (določene vrste dreves imajo korenine tik pod površjem, ki lahko uničujejo tlake in komunalne vode), zahtevnost vzdrževanja itd. Pri nas so s tem znanjem že desetletja opremljeni krajinski arhitekti. Enako pomembno, kot strokovno načrtovanje zelenih površin, pa je tudi njihovo vzdrževanje. Razpad sistema komunalnih služb na področju vzdrževanja zelenih površin in privatizacija tega sektorja je povzročila, da se s tem sistemsko lokalne skupnosti ne ukvarjajo več. Glede na stanje v prostoru bomo to morali v bližnji prihodnosti urediti, saj se v prostoru povzroča škoda. Tudi nepovratna."

Deli Nazaj