Zmedeni zaradi birokratskega jezika, sklicevanja na poslovne skrivnosti in varstvo osebnih podatkov, Vipavci ne vedo, kako se v resnici odvija njihova mračna pravljica. Dajmo, povejmo jo preprosteje in brez skrivanja (z okroglimi, vendar pravimi številkami).

V vipavski pravljici nastopa hudobna čarovnica, mati Zlovenija in njeni krokarji. Kdo je mati Zlovenija vemo, kdo so krokarji, ugotovite sami. Zlasti je zaželjeno ugotavljanje krokarjev, če so med vami tudi policisti in tožilci.

Nekoč so vipavski kmetje s svojimi žulji zgradili vipavsko klet, Agroind imenovano. Tako kot v vseh bivših družbenih podjetjih pod oblastjo matere Zlovenije in njenih krokarjev, zadnja leta poslovanje Agroinda ni cvetelo. Pridelali so nekaj čez 5 milijonov € bančnih dolgov. Iz javno objavljenega poslovnega poročila Agroinda in DUTB lahko razberemo, da je imel Agroind pred prodajo Ukrajincem natančno toliko dolgov, kot premoženja, kar pomeni, da bi po poplačilu dolgov ne ostalo ničesar (5 mio – 5 mio = 0).

In za ta nič, povečan na 1 € je Vipavska zadruga prodala vse delnice Agroinda Ukrajincem. 1 € je bil edino in zadnje njihovo plačilo, plačano v roku.

Tistih nekaj nad 5 milijonov € dolgov so banke prenesle na slabo banko, ki jih je za ceno 1,8 milijona € prodala Ukrajincem, družbi Vipavski vinogradi d.o.o., ustanovljeni 20.5.2015 v Novi Gorici s 7.500 € osnovnega kapitala.

Prodaja bančnih terjatev pomeni, da Agroind ni več dolžnik bank, temveč je postal dolžnik družbe Vipavski vinogradi. Ampak tej družbi ne dolguje 1,8 mio €, temveč nekaj čez 5 mio €, kar pomeni, da sta Ukrajinca z nakupom terjatev zaslužila najmanj 3,2 mio € (5 mio – 1,8 mio = 3,2 mio) ali bolje rečeno, da smo jima davkoplačevalci s pokrivanjem bančne luknje podarili te milijone. Zakaj nismo teh milijonov podarili vipavskim kmetom, je treba vprašati krokarje in mater ZLOVENIJO!?

Ampak mračna pravljica se tu še ne konča. Od tu naprej sta Ukrajinca pričela slastno požirati lastne obljube, dane Vipavski zadrugi.

Najprej sta požrla obljubo, da bosta na prvi skupščini s kupljenimi terjatvami dokapitalizirala Agroind, s čimer bi ga stabilizirala in rešila dolgov. Na veselo pričakovani skupščini je kot strela z jasnega udaril njun »NE, nismo neumni da bi to naredili«. Agroind je ostal zadolžen, vendar ne za 1, 8 mio €, temveč za več kot 5 mio €. In z z bliskovito naglico je bila na številnih nepremičninah, ki jih je njuno podjetje dobilo v last, knjižena hipoteka za teh 5 mio €. Solidarni porok pa je, kdo drug kot Vipavska zadruga! Tako sta Ukrajinca kravi nataknila na vimena svoj molzni stroj.

Ko so zapadla plačila pridelka 2014, sta Ukrajinca požrla drugo obljubo. Pravita, da ni denarja, tudi zavarovanja ni, sodne izterjave pa so, ob hipotekah za več kot 5 mio € in solidarnem poroštvu lastne zadruge ter negativnem poslovanju, vnaprej obsojene na stroške, nič več ….

Je usoda letine 2015 tudi v rokah krokarjev, ki jih ščiti njihova čarovnica? Trikrat lahko ugibate.

Janko je torej zaprt v kletko, kje je Metka, da prežene hudobno čarovnico in njene krokarje?! Zbudite Metko, naj se pravljica konča srečno! V peč s čarovnico in krokarji! Naj se vrne pozabljena, izgnana, poštena, delovna in srečna Slovenija, sicer bo, kot nekdanje breskove nasade v Vipavski dolini, tudi vinograde prerasla ambrozija?

* Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani Skupina kazenska ovadba in jo objavljamo z dovoljenjem uredništva.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj