Spoštovane in spoštovani!

Ajdovščina praznuje v maju. Maj je mesec mladosti, radosti, cvetja. Pravimo, da je maj najlepši mesec v letu.

In prav v maju, na lep sobotni dan pred 71 leti je bila prav v tej dvorani ustanovljena Narodna vlada Slovenije. S spominom na 5. maj 1945 želimo v občini Ajdovščina dokazati spoštljiv odnos do nedvomno pomembnega dogodka v naši zgodovini. Vendar smo pri tem predvsem zazrti v prihodnost. Zgodovina naj nam bo kot navdih, kot izkušnja, da se tudi v težkih časih lahko sprošča dodatna energija, če se hotenja in želje združijo na poti do skupnega cilja.

Najprej pa velja moj pozdrav cenjenim gostom - z nami sta poslanca državnega zbora Eva Irgl in Jernej Vrtovec, toplo pozdravljam delegacijo vipavske občine na čelu z županom mag. Ivanom Princesom, podžupana občine Ajdovščina Alojzija Klemenčiča in Mitjo Tripkovića, občinske svetnice in svetnike, člane delovnih teles, direktorje javnih zavodov, petomajske nagrajence in vse ostale vabljene goste ter seveda občanke in občane.

Od lanskega 5. maja in prvega praznika v novem mandatu je preteklo 365 dni. Znotraj tega letnega obdobja se je zvrstilo neverjetno veliko dogodkov, ki so nam prinesli marsikatero novo spoznanje in novo izkušnjo. Za nami je leto, ki je s seboj prineslo številne izzive, tudi nepričakovane zaplete in težave. Pogosto je bila na preizkušnji naša sposobnost, da poiščemo premišljene in učinkovite rešitve. Pri tem nismo bili vedno enotni v pogledih, toda različnost daje tudi širino, bogati nabor možnih ukrepov in rešitev. In morda še pomembnejše od kubikov betona ali kvadratov asfalta je spoznanje, da si lahko svojo usodo krojimo tudi sami, da ni vse odvisno samo od drugih, od države na primer. To dragoceno spoznanje so za svoje vodilo sprejele tudi svetnice in svetniki v občinskem svetu, ki pri svojem odgovornem delu, odločanju o vseh pomembnejših zadevah, postavljajo skupno dobro pred posamične interese.

Naše delo je ves čas na očeh, česar si tudi želimo. Hočemo, da so si občani v vsakem trenutku na jasnem, kaj načrtujemo, kaj počnemo, kako delamo in za kakšen denar. In seveda, kaj o tem menijo občani sami. Sodobne tehnološke rešitve v komunikacijah in razcvet družabnih omrežij to tudi omogočajo. Tako je na eno od vesti o sicer manjšem, a med ljudmi dobro sprejetem občinskem projektu, nekdo škodoželjno zapisal, da si pač župan dela kljukice. V bistvu sem mu ali ji hvaležen. Res je, delamo kljukice in več ko bo teh kljukic, boljši bodo pogoji življenja v občini, več bodo ljudje od tega imeli. Na drugi strani so kljukice dokaz, da držimo besedo. So potrdilo, da je bil moj predvolilni program dobro pretehtan in tudi dejansko izvedljiv. Mnogi so mojo napoved za 300 novih delovnih mest v štirih letih jemali kot predvolilno puhlico. Po slabem poldrugem letu se ta številka zdi mnogo bližje, kot bi napovedovali še največji optimisti. 117 ljudi se je na novo zaposlilo v tem času, stopnja brezposelnosti je za 1,3 odstotka nižja. Za toliko je pač krajši spisek čakajočih na delo na Zavodu za zaposlovanje. Seveda bi bil preveč domišljav, če bi za tak dosežek občini ali sebi pripisal prevelike zasluge. Zagotovo je k novim delovnim mestom pripomoglo splošno okrevanje svetovnega in slovenskega gospodarstva, zagotovo pa tudi dejstvo, da naši podjetniki in menedžerji vendarle zaupajo v boljše čase in so si smelo zastavili nove načrte in cilje. Tukaj pa lahko tudi občina pritakne svoj piskrček, saj so podjetniki, pa tudi drugi občani spoznali, da s spodbudami in ukrepi za naše gospodarstvo mislimo resno, da nudimo zares veliko. Ko se katerikoli vlagatelj odloči za investicijo v Sloveniji ne bo našel razloga, da je ne bi postavil v Ajdovščini. Ne trdim, da se prav vsa tveganja vedno tudi obrestujejo, zagotovo pa je dobrih zgledov v občini veliko. Pogum, odločnost in vztrajnost ob jasni viziji prinašajo dodano vrednost.

Številka, ki jo občina namenja kot pomoč gospodarstvu, je tudi dejansko visoka – dva milijona evrov, kar nam zavidajo številna večja okolja. Toda zavedati se moramo, da je vsako delovno mesto, ki ga ohranjamo ali na novo pridobimo, izjemno dragoceno, saj se učinki vsake zaposlitve še kako odražajo v realnem življenju posameznika, njegove družine, pa tudi javnih ustanov in socialnih služb, nenazadnje tudi v splošnem stanju duha in razpoloženja prebivalcev občine. Ukrep o 75 % kritju stroškov delodajalca za vsako novo trajno delovno mesto je presegel vsa naša pričakovanja - v manj kot treh mesecih smo prišli do 25 novih zaposlitev, zagotovo se bo število že v kratkem podvojilo.

Tudi druge spodbude domačim podjetnikom, da bi se lažje odločali za nove naložbe v širitev proizvodnje in posodabljanje opreme, so naletele na ugoden odziv. V tem primeru so naš cilj nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Zelo se trudimo, da bi v občino privabili tudi vlagatelje od drugod. Potencialne vlagatelje skušamo pritegniti z različnimi olajšavami, kot sta oprostitev komunalnega prispevka in subvencije za nakup zemljišč, pa tudi s tem, da jim predstavimo Vipavsko dolino z vsemi njenimi prednostmi – da je prijazna za življenje, da se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino, da jo varujemo in negujemo in njeno pestrost radi delimo z gosti. Ugodni vplivi mediteranskega podnebja, edinstvena burja, mile zime, zgodnje pomladi, dolga doba vegetacije, specifična flora in kmetijske kulture … pa tudi odprtost in življenjska energija ljudi - vse to bistveno sooblikuje razloge, zakaj obiskati Vipavsko dolino, zakaj kupiti njene produkte, zakaj vanjo investirati in v njej živeti. Dve povsem novi hali in dejavnosti na Mircah pričata, da so tuji vlagatelji dobrodošli in cenijo našo podporo. Zato tudi hitimo z urejanjem zaokroženih kompleksov in s komunalnim opremljanjem bodočih obrtnih con ob avtocesti, obvoznici in železnici. Obrtni coni v Talih in Mircah bosta komunalno opremljeni še letos, cona Pod letališčem pa v prihodnjem letu.

Danes sem se udeležil skupne izredne seje parlamentarnih odborov za gospodarstvo in kmetijstvo v Ljubljani. Edina točka – Agroind. Agroind in zadrugo so soustvarjale generacije in generacije vinogradnikov iz Vipavske doline, zato se je vredno potruditi, da obstaneta vsaj v svojem zdravem jedru. Najbrž delim skrb številnih občanov, da bodo brez prevzema letošnjega grozdja izginila s trgovskih polic in gostiln še zadnja vina iz Vipave, kar bi pomenilo zaton še enega zadnjih paradnih konjev gospodarstva Vipavske doline. Še huje, dokončno opuščanje vinogradov bi spremenilo podobo Vipavske doline in poteptalo vsa naša prizadevanja, da pod enotno blagovno znamko združimo Vipavsko dolino kot destinacijo, ki jo je vredno obiskati – tudi ali prav zaradi vina in kulinarike.

In zato se seveda marsikomu poraja vprašanje, zakaj občine ne bi tudi finančno pomagale vipavski kleti, če je ajdovska občina z nakupom delnic pomagala zaščititi lokalne interese v Mlinotestu. Toda razmere so ta hip še neprimerljive. V primeru Mlinotesta je občina lahko vstopila v njegovo lastniško strukturo, ker so bile delnice v prodaji, v primeru Agroinda pa to še ni mogoče, ker je podjetje že prodano in lastništvo zaključeno – bojim se, da je končalo v napačnih rokah. Stečaj je verjetno neizogiben, a na njegovih temeljih se mora zgodba Agroinda nadaljevati. Če bo potrebno in možno, bomo seveda pomembno pomagali pri ohranjanju vinogradniške in vinarske dejavnosti v dolini.

Čeprav se občina ne ukvarja s pridobitno dejavnostjo, pa to še ne pomeni, da se ne bi obnašali kot dober gospodar in premišljeno in funkcionalno namenjali vašega denarja tja, kjer bi v danem trenutku iz vložka največ potegnili.

Danes je smiselno graditi, ker so cene ugodne, konkurenca med podjetji pa izjemna. Na naše razpise za izvajalce del se prijavi po osem, deset, celo dvanajst ponudnikov. Najnižja cena sicer še ne zagotavlja, da je za naložbenika izvajalec najbolj ugoden, ker so žal dovolj poučne izkušnje iz preteklosti, vendar se ob dobrem vodenju investicije lahko prihrani nekaj denarja. Vsak evro bo v nadaljevanju tega in v prihodnjem letu prišel prav, saj so naši načrti zares ambiciozni, to moram priznati. Toda ni me strah, da jih ne bi spravili pod streho, če jih bo podpiral občinski svet in bo tudi občinska uprava naredila vse, kar je v njeni moči.

Lansko leto smo obrnili 16 milijonov evrov. Poltretji milijon manj kot načrtovano gre na račun šole v Ajdovščini, kjer smo dokončanje šole zaustavili - in dogradili štiri učilnice. Se pa zato ni bilo treba dodatno zadolževati. Bo pa to v kratkem nujno, saj bo treba poračunati dokončanje izgradnje Osnovne šole Danila Lokarja, financirati dozidavo šestih učilnic v šoli v Šturjah, preureditev vrtca na Colu in preureditev stavbe nekdanje gimnazije v glasbeno šolo, preureditev Rustjeve hiše in širitev Pilonove galerije, dograditev gimnastične dvorane med malo in veliko dvorano športnega centra na Policah.

Naštel sem torej nekatere bližnje naložbe na področju družbenih dejavnosti. Občina Ajdovščina pa zasleduje tudi politiko izenačevanja življenjskih pogojev občanov v mestu in na podeželju. Na srečo se spisek komunalnih potreb, predvsem vodovodov in kanalizacije, vse bolj krči. So pa krajevne skupnosti pripravile sezname ostalih potreb in zanje namenjamo po dober milijon evrov letno. Za dvig osnovnega standarda krajanov noben vložek ni previsok.

Poleg tega prav v teh dneh uvajamo novost – participativni proračun, s katerim želimo zajeti ideje in pobude posameznikov, ki niso prišle v načrte občine oziroma krajevnih skupnosti.

V osnovi gre pri participativnem proračunu za sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi odločajo neposredno občanke in občani. Gre torej za idejo neposredne demokracije, ki pride do izraza najbolj takrat, ko lahko občani sami načrtujejo porabo sredstev občinskega proračuna. Pilotni projekt Moja pobuda to tudi omogoča in verjamem, da bo naletel na dober odziv. Prvič zato, ker imate občani zagotovo veliko idej, ki jih je vredno uresničiti. Drugič, ker sami najbolj veste, kaj je potrebno v določenem okolju spremeniti. In tretjič, ker moramo delovati skupaj in v luči nenehnih izzivov oblikovati skupne rešitve. Izbrani projektni predlogi bodo umeščeni v proračuna občine za leti 2017 in 2018. Temu načinu bomo namenili dober odstotek občinskega proračuna. Morda se zdi na prvi pogled ta odstotek majhna številka, toda skupno bodo občani v oba proračuna uvrstili vsaj 18 projektov v skupni višini do 360.000 evrov.

Vipavska dolina je pravi raj za aktivno preživljanje prostega časa, saj je večina vseh športnih in rekreativnih dejavnosti na prostem možna skozi celo leto, tudi pozimi. Privlačna so tudi adrenalinska doživetja, drznejši se lahko preizkusijo v jadralnem padalstvu, zmajarstvu, plezanju in gorskem kolesarjenju. Vse več je tudi v prireditev v ekstremnih športih, ki jih organizirajo športna društva in s katerimi se tudi zunaj vipavske doline in tudi v tujini počasi zaokroža podoba doline, ki je naklonjena drugačnosti. To velja izkoristiti in zanesenjakom, društvom ali podjetnikom pomagati pri urejanju infrastrukture, recimo kolesarskih prog, pohodnih poti, ki se zaradi nejasne zakonodaje in številnih omejitev sploh ne morejo legalizirati.

Vipavska dolina se ponaša z bogato kulturno dediščino. Dvorci, gradovi, cerkve, kamnita znamenja in kapelice, tipična vipavska arhitektura in številne tehnične ostaline navdušijo marsikaterega obiskovalca. Med najlepše kulturne spomenike sodi Vipavski Križ, v katerem smo dokončali zares temeljito prenovo. Danes ima vse, kar kraj potrebuje. Je mesto novih priložnosti, tako za razvoj naselja samega kot za razcvet gospodarskih dejavnosti. Upam, da je bil denar dobro naložen.

In prav v Vipavskem križu se je na mojo pobudo pred časom zgodila zgodovinska seja občinskih svetov kar sedmih občin, s katere smo državi in tujini poslali dve jasni sporočili. Dokaz torej, da je sodelovanje možno, celo nujno. Če karikiram, turista ne briga, da je dvorec Zemono v vipavski, le streljaj oddaljena cerkev v Logu pa v ajdovski občini. Tega se že dlje časa zavedajo tisti, ki od turizma živijo ali bi radi živeli, vendar doslej prave politične volje za skupni nastop ni bilo. Čeprav je bilo na tem področju v preteklosti že kar nekaj vloženega denarja v oblikovanje turističnih blagovnih znamk, tako enotnih kot posameznih, je vedno umanjkala skupna promocija. Vedno je nekdo tiščal figo v žepu. Ključ do uspeha je torej sodelovanje, ki se je začelo z oblikovanjem enotne blagovne znamke. Ta zajema posebnosti Vipavske doline ne glede na občinske meje. Na skupni seji v Križu so svetniki poslali v svet dober signal – da je Vipavska dolina prostor, ki nas mora združevati.

Pa ni bilo vedno tako – kar 20 let se je vlekel spor z novogoriško občino o lastništvu hubeljskega vodovoda. Pitna voda je univerzalna dobrina in ne more biti sredstvo za kazanje političnih mišic, sploh ne med sosedi. Spor smo končno uspeli pomesti na smetišče zgodovine.

Posebno poglavje v poselitvi Vipavske doline predstavljajo Rimljani, ki so nam zapustili številne sledi, najbolj v Ajdovščini z utrdbo oziroma castro. Oživitev starega mestnega jedra z vsebinsko in oblikovno preureditvijo osrednjega trga je naša močna zaveza. Ker se je Ajdovščina razvijala na temeljih rimske castre, je zelo velika verjetnost, da bi pri prenovi naleteli na ostaline iz antike. Zato so pred časom strokovnjaki z radarjem temeljito prečesali Lavričev trg, ulice in gase znotraj obzidja castre. S sodobno tehnologijo so preverjali, ali se pod asfaltom skrivajo ostaline iz rimskih časov, po drugi strani pa natančneje določili potek vseh komunalnih vodov. To bo omogočilo lažje načrtovanje in hitrejšo izvedbo, po možnosti po delih, da ne bi bil dlje časa ves trg 'razkopan', kar bi se verjetno zgodilo, če bi začeli z deli 'na slepo'. Celotno poročilo o izsledkih geofizikalnih raziskav pričakujemo v prihodnjem tednu, že sedaj pa je jasno, da so na južnem območju Lavričevega trga in na Prešernovi ulici ob Pilonovi galeriji naleteli na sledove več stavb. Ali gre dejansko za rimske ostaline, bodo potrdili ali ovrgli arheologi z izkopavanji. Ob tem ne vem, ali naj se jih veselim ali bojim. Po eni strani se veselim, saj bi morebitne kvalitetne najdbe in njihova ustrezna prezentacija utrdili Ajdovščino v vrhu najbolj ohranjene rimske utrdbe v Sloveniji in ponudili dodatno možnost razvijanja turizma v tej smeri. Po drugi strani se zavedam težav, ki jih lahko dolgotrajna arheološka izkopavanja povzročijo. Uganko, kaj se dejansko skriva pod asfaltom na Lavričevem trgu, bomo skušali razrešiti še letos.

Ajdovska občina ima bogato obrtno in industrijsko tradicijo, ki se je kalila skozi stoletja. Ljudje so vajeni trdega dela in so lojalni Vipavski dolini. V našem okolju imamo veliko ljudi s pomembnimi znanji, imamo mlade strokovnjake, sposobne podjetnike in menedžerje, ki uspešno konkurirajo v svetovnem merilu, imamo zelo dejavna kulturna in umetniška društva, uspešne športnike. Vse to je naš kapital, podlaga, da lahko zaupamo vase. Na tem mestu zato čestitam letošnjim prejemnikom petomajskega, občinskih in spominskih priznanj.

Današnji praznični peti maj vliva novo upanje v še lepši jutri. Naj bo obdobje do prihodnjega maja leto modrih odločitev in pogumnih dejanj, ki bodo zagotovila nov razvojni zagon, okrepila našo gospodarsko moč na eni strani ter solidarnost in zaupanje na drugi. Nove poti, ulice, stavbe in trgi nas delajo lepše in privlačnejše. Druženje, povezovanje, pogum, vztrajnost in medsebojno sodelovanje pa nas delajo dobre. Naj povzamem: naj bo tudi obdobje do petega maja prihodnjega leta v skladu z novim sloganom Vipavske doline. Vse drugače. Vse leto.

Deli Nazaj