Knjiga Prevarana Slovenja obravnava obdobje od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

»Če smo pred leti še verjeli in zaupali, da bo mednarodno odmevna in nagrajena trilogija V imenu države, ki velja za eno največjih novinarskih preiskav trgovine z orožjem na tleh Evrope, prebudila neodvisno vejo oblasti ter organe nadzora in pregona v Sloveniji ter s tem pospešila veljavo in razcvet demokracije, se danes zavedamo, da smo se ušteli. Demokracija ni v načrtu sil, ki skušajo svoje interese ustoličiti kot odločujoče in zgodovinske,« so novi knjigi novinarja Mateja Šurca na pot zapisali v založbi Sanje, kjer je pred kratkim izšla. Prevarana Slovenija – s podnaslovom Domoljubje, zapisano z ničlami – je avtorjevo četrto delo, ki se ukvarja z obdobjem osamosvajanja Slovenije in je nekako posvečeno 25-letnici samostojne države Slovenije.

Knjige iz trilogije o nezakoniti trgovini z orožjem v času osamosvajanja V imenu države, za katero sta Šurc in soavtor, njegov novinarski kolega Blaže Zgaga, pred nekaj leti za preiskovalno novinarstvo prejela nagrado Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope, ki deluje pod okriljem Mednarodnega inštituta za medije, so bile napisane tudi z upanjem – če ne namenom – da razkritje spremeni pogled javnosti na takratne dogodke in vpliva na odnos oblasti do akterjev. To se, kot zdaj vemo, ni zgodilo, a Šurca ni ustavilo, da ne bi raziskoval – in prepričeval naprej.

Kot pravi, gre v njegovi novi knjigi za do sedaj najnatančnejši, z dokumenti in s pričevanji podprt oris dogodkov v obdobju med letoma 1990 in 1992; od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

V njej so novi podatki, ključni za to, da se pomembni dogodki in odločitve na novo osvetlijo. Avtor meni, da je 25 let dovolj dolga doba, da se pod dogodke iz obdobja osamosvojitve potegne črta in da se soočimo z dejstvom, da se je v tem obdobju na slovenskih tleh dogajalo tudi marsikaj, na kar Slovenci ne moremo biti ponosni – od trgovine z orožjem, plenjenja in prilaščanja zaslug, iskanja nepotrebnih konfliktov do spodkopavanja institucij nastajajoče države.

Zakaj se je po napornem pisanju trilogije o trgovini z orožjem odločil, da se ponovno posveti času osamosvajanja države? »Živim v Sloveniji in mi ni vseeno, kakšna ta Slovenija je. Kot novinar si prek svoje stroke prizadevam, da bi bila boljša, kot je. Zaslužimo si živeti v boljši, neprevarani Sloveniji. Drugi razlog je, da je lepo biti doma. Ne želim si, da bi moji otroci šli v tujino, ker doma ni kruha, dela zanje ... Sam sem bil deset let v tujini in vem, da je lepo živeti doma. Nočem, da v tujino odhajajo najboljši mladi, v katerih znanje je država ogromno vložila, potem pa to znanje odnesejo drugam,« pojasnjuje najgloblje razloge za to, da si vendarle še vedno prizadeva, da bi njegova razkritja vodila v spremembe.

»Kot novinar sem si prizadeval priti do podatkov, do katerih drugi niso imeli dostopa. Hotel sem pisati natančno, dobro, vsak stavek stokrat preveriti in podatka ne objaviti, dokler nisem bil stoodstotno prepričan, da napisano drži.«

Knjiga se zelo dobro prodaja, kar pomeni, da ljudje vendarle hočejo vedeti resnico o obdobju, ki ga obravnava, pravi Dragica Potočnjak, prav tako avtorica ene od knjig, ki obravnava isto obdobje. »Bere se kot kriminalka, kljub temu da se komu zdi, da marsikatero poglavje že dobro pozna. Prišla je v najboljšem času, ko lahko tudi vsem tistim mladim, ki se ne zanimajo za politiko, odstre tančice okoli vprašanja o zdaj predlagani nacionalni gardi 25 tisoč prostovoljcev. Skoznjo se da razumeti tudi največji slovenski sramoti, to je vprašanje izbrisanih, čeprav nič ne govori o njih, in današnji slovenski odnos do beguncev, je na predstavitvi v Radovljici dejala Dragica Potočnjak.

Novinar Erik Valenčič je prepričan, da bodo informacije, ki jih je zbral in objavil Matej Šurc, našle tudi pot v učbenike zgodovine. »Prevarana Slovenija je ultimativni odgovor na hudodelsko retuširanje naše polpreteklosti, je knjiga, ki bo napajala prihodnje zgodovinske učbenike. Ti ljudje za svoja dejanja nikoli niso sodno odgovarjali, ne zares. Naj jim sodi (vsaj) zgodovina.«

"Kot (relativno) mlada generacija bomo imeli problem, dokler bo še naprej v vrsti ob odprtju nove Applove trgovine v BTC-ju stalo več ljudi, kot jih prihaja na demonstracije za solidarnost," je prepričan novinar, dokumentarist in po novem tudi pisatelj Erik Valenčič. Tej družbi nastavlja zrcalo (in napoveduje prihodnost) v svojem prvem romanu.

Novinar Erik Valenčič bo danes v Hiši mladih predstavil svoj romaneskni prvenec, Sence ne gorijo, v katerem obravnava pojav levičarskega ekstremizma in vzroke zanj. "Ukvarjam se z različnimi ekstremizmi v družbah," svoj vzgib za pisanje pojasni Valenčič. "Verske sem obdelal na Bližnjem vzhodu, desni ekstremizem sem tematiziral v dokumentarcu Koalicija sovraštva za nacionalno televizijo. Eden od programskih svetnikov RTV Slovenija je takrat pristopil do mene in me povprašal, kdaj pa se bom kaj posvetil levičarskemu ekstremizmu. No, to je ta roman."

Prva stvar, ki jo v povezavi s knjigo velja izpostaviti, je seveda to, da se avtor tokrat prvič podaja v območje fikcije. "V Sloveniji levičarskega ekstremizma pravzaprav še ni; v Evropi so določene države, kjer obstajajo posamezne celice urbane gverile (Nemčija, Francija, počasi tudi Španija) - ponavljajo se vzporednice s šestdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja, ki so bila znana kot desetletja "rdečega terorja". Vseeno pa pojavov ne moreš preučevati, če v vsej svoji celoti še ne obstajajo. Lahko pa se seveda umakneš v polje fikcije in v njej na podlagi svojega znanja in polpretekle zgodovine določene stvari predvidiš. Drugačnega pristopa kot prek fikcije si tukaj niti nisem mogel privoščiti."

Sence ne gorijo so začele nastajati leta 2004, nato je pisanje za nekaj let prekinil, na novo pa se je dela lotil leta 2009 ali 2010, ko je na televiziji videl posnetke jokajočih delavcev, ki odhajajo iz propadlih tovarn. Takrat se je vprašal, zakaj se ti ljudje ne uprejo in sam pri sebi tudi ugotovil, da zato, ker so zlomljeni. "In to delajo vsem nam, počasi nam puščajo kri, dokler nismo že tako anemični, da nam ne preostane več nič," je povedal že prejšnji teden, na tiskovni konferenci ob izidu knjige. "Danes se namreč moramo počutiti srečni, če dobimo šestmesečno pogodbo o zaposlitvi."

Več o knjigah pa boste izvedeli v današnjem pogovoru v živo, ki se v ajdovskem Baru Hiša mladih prične ob 19. uri. Vabljeni.

Deli Nazaj