Se še kdaj spomnite na svoj Dan mladosti?  Tisti v letih okrog 40 in več, prav gotovo. Centralni komite SKOJ-a je 25. maj določil za dan, ko se je praznovalo rojstni dan dosmrtnega predsednika Tita. Na ta dan so potekale razne športne aktivnosti, v šolah so se vrstile proslave, v Beograd pa je po poti, ki se je vila skozi vse republike nekdanje skupne domovine, prispela štafeta mladosti s pozdravi Titu, ki je vsako leto krenila iz drugega mesta. Na beograjskem stadionu JLA se je na ta dan odvila kulturno umetniška masovka, na kateri je sinhrono sodelovalo na tisoče mladih, najboljši med njimi pa je Titu predal štafeto mladosti in mu voščil za rojstni dan. To je bila velika čast, še posebej za tistega, ki je predal štafeto Titu.

Štafeta mladosti je v praznik prerasla iz Titove štafete. Začelo se je, ko so 25. maja 1945 Titu za rojstni dan prvi čestitali delavci iz tovarne orožja iz Kragujevca. Delegati podjetja so mu štafeto takrat prinesli v Zagreb, leta zatem pa je prvi mož nekdanjega SFRJ-ja štafete in čestitke sprejemal na svojem Belem dvorcu v Beogradu. Leta 1956 je prireditev v takšni obliki potekala še zadnjič, naslednje leto pa so na željo Tita njegov rojstni dan razglasili za praznik vseh mladih – Dan mladosti. Tako je bil za ta dan razglašen državni praznik, vrhunec pa je dosegel na napolnjenem stadionu JLA v Beogradu, na katerem je posebej izbrani kandidat Titu predal štafeto, ki je prepotovala celotno državo. Temu je vsako leto sledil Titov nagovor.

Prvih 12 let proslavljanja tega praznika je zaznamovalo 877.000 pretečenih kilometrov in več kot 20.000 štafetnih palic. Te so bile največkrat narejene iz lesa ali železa, prav vse pa so imele na vrhu zvezdo oziroma baklo. Njihovi avtorji so bili anonimni, nosili pa so jo posebej izbrani pridni učenci. O štafeti in proslavah, ki so jo spremljali, so v prvih letih redno poročali na radiu, kasneje pa tudi na televiziji. Med Slovenci je prvi je štafeto Brozu predal Mika Tripalo, ki je bil takrat predsednik centralnega mladinskega komiteja. Kasneje so štafeto predajali različni predstavniki mladine, med njimi tudi Slovenci: Stanka Gorišek iz Celja in znani slovenski gimnastik Miro Cerar, Vojko Mahnič iz Izole in vojaški pilot Mirko Anžel. Štafeta mladosti je potekala kar 43 let zapored. Na ta dan so bili mladi iz vrst pionirjev sprejeti v ZSMJ, kar so spremljale glasbene in športne prireditve. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je povezoval različne narodnosti znotraj Jugoslavije.

Zadnja je štafeto Titu leta 1979 predala študentka iz Prištine Sanija Hiseni. Ta je ob predaji Titu povedala, da živimo v državi, ki je ne more nihče zlomiti in mu čestitala za njegov 87. rojstni dan. Tito je naslednje leto umrl 4. maja.

Tudi po njegovi smrti se je mladinski praznik obdržal, a le za nekaj let. Zadnja štafeta je leta 1987 doživela polom, ko so avtorji ljubljanskega ateljeja Novi kolektivizem ponudili svoj koncept za štafeto. Ta je bil najprej s strani žirije sprejet, ko pa je v javnost prišlo ozadje, je nastal pravi škandal. JLA je nato besno izbral nek drug koncept, s tem polomom pa je bilo praznovanje Dneva mladosti v tej obliki tudi končano. Novi kolektivizem je izdelal plakat, ki je bil praktično natančna kopija plakata iz leta 1930, ki ga je za nemške naciste izdelal Richard Klein. V ateljeju so odstranili le nacistične simbole in jih nadomestili s komunističnimi. O tem je odločalo tudi sodišče, ki pa je na koncu presodilo, da je za obsodbo premalo dokazov.

Od leta 1981 pa do leta 1987, ko se je praznik imenoval po Titu - Tito, je štafeto, prav tako na stadionu JLA, sprejemal predsednik državne mladinske organizacije. V letu 1988 pa je mladinska organizacija praznovanje v tej obliki ukinila. Danes je sicer težko razumeti, toda takrat je mladim vstop v ZSMJ, sodelovanje v delovnih akcijah in druženje z ostalimi narodi nekaj pomenil. Slogan bratstvo in enotnost je med tako različnimi narodi in kulturami skoraj nedoumljiv, takrat pa je bil kot posledica ideološke vzgoje zelo sprejemljiv in verjeten.

Deli Nazaj