Po poročanju spletnega portala 24 ur, je ajdovsko, visokotehnološko podjetje Bia Separations zašlo v hude likvidnostne ter organizacijske težave. Še leta 2012 je družba Bia Separations postala primorsko-notranjska gazela. Solastnik podjetja in eden njegovih prvih vlagateljev je takrat ob tem povedal, da je družba "zametek multinacionalke". To je bilo v času, ko so si obetali le rast in uspehe. A to je bil le vrhunec zgodbe o uspehu. Že leta 2005 je direktor podjetja dr. Aleš Štrancar, doktor biotehnologije, postal podjetnik leta. Njegov portret je kazal na nekoga, ki se ni vdal, ko je ostal brez službe, ampak je situacijo spremenil v recept za uspeh. Svojo podjetniško idejo je uresničil s pomočjo tveganega kapitala in tako postal tudi nekakšen zgled bodočim zagonskim podjetje. Njihovo področje so inteligentni filtri, ki omogočajo do petnajstkrat učinkovitejše čiščenje biomolekul, kot sorodni izdelki. Tehnologija pa je uporabna na zelo širokem področju, od diagnostike do industrijskega čiščenja. Takrat je še ocenil, da je tržna niša velika približno milijardo dolarjev in hitro raste. Družba je zaposlovala vrhunske strokovnjake, med njimi je bilo v času, ko so imeli okoli 70 zaposlenih, tudi 20 doktorjev znanosti. Pommebna za podjetje pa je bila selitev v velike, sodobne prostore v Ajdovščino. Bia Separations je postala s tem nekakšen "svetilnik nove dobe visokotehnoloških podjetij na našem območju in velik as v rokavu, tedanjega župana Marjana Poljšaka. Zanimivo pa se Marjan Poljšak same otvoritve novih prostorov ni udeležil, saj je ni strinjal z delovanjem takratne slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše, ki je bila hkrati velik podpornik predvsem direktorja Aleša Štrancarja.

Aleš Štrancar je ob otvoritvi nove poslovne stavbe v Ajdovščini takrat dejal: "Podjetje ima trenutno približno 500 kupcev, 99 odstotkov v tujini. Večina kupcev je šele v fazi testiranja, zato je večja naročila mogoče pričakovati šele v roku pet do sedem let. Ko bo proizvodnja stekla s polno paro, načrtuje družba promet v višini 7,2 milijona evrov v letu 2013 in nadaljnjo rast prometa v povprečju 58 odstotkov letno. V desetih letih bo imela družba tisoč zaposlenih, vizija podjetja pa je tudi postati vodilni proizvajalec materialov za čiščenje biofarmacevtskih produktov v svetovnem merilu z velikostjo trga okrog tri milijarde ameriških dolarjev na leto".

Leta 2012 je solastnik in vlagatelj dr. Matej Penca za Dnevnik pojasnil, da je družba Bia Separations d.o.o., registrirana v Sloveniji od leta 1998 in ima vse patentne pravice, da pa so leta 2007 ustanovili še družbo v Avstriji – zaradi lažjega dostopa do tveganega oziroma lastniškega kapitala. Leta 2015 je ta avstrijska družba končala v medijih kot sta Industriemagazin in Wirtschaftsblatt, ker je ob 11 milijonih dolga in jeznih upnikih, bankrotirala in končala na sodišču, ki bi naj razrešilo situacijo. Odgovorni so v svoj zagovor povedali, da so dolgove nakopičili visoki stroški za vstop na trg in poslovanje s tveganim kapitalom. Se pa težave očitno niso končale na avstrijsko-slovenski meji. V hudih težavah je sedaj tudi Bia Separations. Zapustilo jo je kar nekaj sodelavcev – vrhunskih strokovnjakov, zaradi kaotičnih razmer, ko gre za plačevanje plač in prispevkov.

Da težave so, je za 24ur.com potrdil direktor Štrancar. "Skupina podjetij BIA Separations je od sredine leta 2015 tarča poskusa sovražnega prevzema iz strani enega od solastnikov podjetja BIA Separations GmbH, Avstrija, ki je 75-odstotni solastnik podjetja BIA Separations d.o.o., Ajdovščina. Omenjeni poskus je popolnoma blokiral delovanje GmbH, ki slovenskemu podjetju dolguje 3,5 milijonov evrov - za opravljeno delo na projektu z japonsko multinacionalko SDK. Posledično je podjetje BIA Separations Slovenija v hudih finančnih težavah. Za uspešno okrevanje podjetja pa bo potrebna predhodna finančna sanacija, ki je v teku," pravi.

Bolj zgovorni so nekdanji zaposleni, ki pa želijo ostati anonimni, saj naj bi bili, ker so zapustili podjetje, v nemilosti Štrancarja. Kot pravijo, so odšli, ko je zamujanje s plačami preseglo vse razumne meje, in ko tudi sami niso več videli dolgoročne perspektive podjetja, ki sicer deluje na perspektivnem področju. Plače vodstvenih delavcev naj bi zamujale pet mesecev, plače drugih delavcev okoli tri mesece. Prispevki delavcev naj ne bi bili plačani, prav tako naj bi imela družba okoli 375.000 evrov dolga do Fursa.

Nekdanji zaposleni so namreč prepričani, da so za padec bolj kot zunanji vzroki, na katere je mogoče le malo vplivati, krivi notranji razlogi, predvsem način vodenja. "Družba je prehitro rasla, živeli smo od imidža in investitorskega denarja. Večala se je poraba sredstev, a promet temu ni sledil. Zapravljali smo denar, ki ga nismo imeli," ocenjujejo. Tako naj bi v treh letih iz okoli 40, prešli na 70 zaposlenih, gradilo se je nove, razkošne prostore, katerih stroški gradnje naj bi bili na koncu dvakrat večji od predvidenih, tudi zato, ker takšno podjetje potrebuje posebne laboratorije.

Prav tako menijo, da se podjetje ni dovolj resno spopadlo z realnostjo na trgu genske terapije. "Leta 2006 so med kliničnimi študijami teh zdravil umrli pacienti, zato je razvoj tega trga zastal za več let – nekje do leta 2012," ocenjuje sogovornik. "A dokler so bile plače, se ni nihče ukvarjal s tem, odkod denar," še dodaja. Pa saj to niti ni bilo zaželeno, še poudari. Direktor naj bi bil namreč pri svojem vodenju zelo samovoljen, vsako malenkost naj bi želel odobriti sam, med odobrenimi pa naj bi se znašli tudi tehnološko in strokovno slabi projekti, za katere je bilo že vnaprej jasno, da zanje tehnologija, ki jo ponuja podjetje, ni najbolj primerna".

Število zaposlenih se je zmanjšalo za polovico. Čeprav naj bi zaposlili nekaj novih kadrov, ki naj bi s tem prišli v službo, kjer plača ob koncu meseca ni nujno dejstvo, naj to težav ne bi reševalo. Odhajajo ljudje, vrhunski strokovnjaki, ki so bili v podjetju več kot 10 let in tega ni mogoče kar nadomestiti z novimi ljudmi. Glede prihodnosti družbe napovedi niso optimistične. Da bi gazela znova dobila energijo, bi se namreč, kot pravijo, v podjetju moralo kaj "korenito spremeniti".

* Povzeto po www.24ur.com

Deli Nazaj