Lokalne Ajdovščina – 28. 7. 2016

Ajdovščina, vodilna slovenska občina na področju prilagajanja podnebnim spremembam

Občina Ajdovščina je zaradi vse večjega števila kriznih intervencij dovolj zgodaj prepoznala nujnost prilagajanja podnebnim spremembam, zato jo je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2 izpostavila kot nov primer dobre prakse, okoljsko ministrstvo pa izpostavlja Ajdovščino kot vodilno slovensko občino na področju prilagajanja podnebnim spremembam.

Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov v prihajajočih letih, se bo podnebje še naprej spreminjalo. Svet zaradi velike inercije podnebnega sistema še ni občutil niti polnega učinka današnje ravni toplogrednih plinov. Dosedanji izpusti so v zadnjem stoletju povzročili dvig povprečne globalne temperature na zemeljskem površju za 0,7 stopinje, njihov vpliv pa se bo nadaljeval vsaj še stoletje. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja: v zadnjih 50 letih je bil izmerjen dvig povprečne temperature za 1,7 °C. Zmanjšala se je višina snežne odeje in povečalo trajanje sončnega obsevanja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo. Prilagajanje na podnebne spremembe je ključni dejavnik prihodnje blaginje prebivalcev Slovenije.

Kot eno izmed dobrih praks prilagajanja na podnebne spremembe je Umanotera izbrala Občino Ajdovščina, kjer se pojavljajo zelo raznoliki vremenski ekstremi – poplave, zemeljski plazovi, močna burja, ekstremna suša, žled in požari v naravi. Namen občine je bil med drugim povečati konkurenčnost kmetijstva in ohraniti delovna mesta v kmetijskem sektorju. Lani so tako v Ajdovščini v sodelovanju s svetovalno službo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica na občinski njivi preizkusili gojenje vrste tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, ki bi lahko ob segrevanju podnebja nadomestile ali dopolnile tradicionalne kulture v Vipavski dolini.

Tako so na "ajdovski njivi" zrasli afriška kumara, sladki krompir, okra, andska jagoda, muškatna buča, maslenka in druge jedilne buče ter lubenica. Nove sadne vrste pa so dobile prostor v poskusnem nasadu ob centralni čistilni napravi, kjer je bilo zemljišče strokovno pripravljeno in urejeno z namakalnim sistemom. Poskus je z uspešno rastno sezono večine rastlin dokazal, da je že zdaj mogoče diverzificirati kmetijsko pridelavo z rastlinami iz toplejših podnebij, so še zapisali na ministrstvu.

Občina se vključuje v evropske projekte, ki so namenjeni razvoju učinkovitih ukrepov prilagajanja. V letih 2013 in 2014 so v okviru projekta RISK, ki je bil sofinanciran iz finančnega mehanizma za civilno zaščito, kartirali plazovita območja v občini ter pripravili načrt zaščite in reševanja. Projekt Wind Risk, ki se prav tako izvaja s pomočjo finančnega inštrumenta za civilno zaščito, je namenjen zmanjšanju tveganja nesreč zaradi močnega vetra. Projekt Holistic v okviru Jadranskega čezmejnega programa IPA pa cilja na preprečevanje in boj proti naravnim nesrečam, predvsem požarom v naravi. V okviru tega projekta se v občini Ajdovščina vzpostavlja nadzorni sistem, ki vključuje statične in mobilne enote za zaznavanje in spremljanje požarov v naravi in je podprt s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Del nadzornega sistema je tudi brezpilotno letalo, ki omogoča neposredno nadzorovanje, lociranje in spremljanje požara ali nesreče. Izdelalo ga je domače ajdovsko podjetje C-Astral.

Kot so še zapisali na okoljskem ministrstvu, Slovenija celovite državne strategije prilagajanja na podnebne spremembe še nima, zato je pomembno, da občine izkoristijo možnost povečanja svoje odpornosti z ukrepi prostorskega načrtovanja, civilne zaščite ter upravljanja energije, vode in okolja.