V zadnjem mesecu se je na območju občine Ajdovščina ponovno začel premikati zemeljski plaz, ki v vasi Stomaž ogroža nekaj stanovanjskih hiš. Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite (CZ) Igor Benko je za STA povedal, da je to plaz, ki se premika že vse od leta 1999. V ajdovski občini je sicer 17 velikih plazov, ki so potrebni sanacije.
Na območju občine Ajdovščina se je v zadnjem mesecu znova začel premikati zemeljski plaz, ki v vasi Stomaž ogroža nekaj stanovanjskih hiš. Plaz v vasi Stomaž je velik, dolg preko 500 metrov in širok več kot 200 metrov. "Ogroža dejansko celoten zaselek, spodnji del vasi Stomaž. Težava je, da je v tem velikem plazu več manjših plazov, eden med njimi pa je najbolj aktiven in ob tem ogroža tri stanovanjske hiše in gospodarski objekt," je povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite (CZ) Igor Benko.
Prebivalci vasi se zaradi plazu spoprijemajo s pokanjem sten, odpadanjem ometa s stropov, po Benkovih besedah so v slabšem stanju predvsem starejše hiše, ki nimajo dobrega temeljenja. Ajdovska občina bo ukrepala po svojih zmožnostih, a so pri tako velikih plazovih drage že same raziskave plazu. Šele po opravljeni raziskavi se bo lahko postavilo pilotno steno, ki bo prebivalce varovala pred plazom.
Za sanacijo plazu v Stomažih bi bilo potrebnih od nekaj 100.000 do pol milijona evrov. Občina nima toliko denarja, zato so plaz že prijavili državi in leta 2012 prijavi dodali tudi idejne osnutek, kako bi lahko plaz sanirali. Ker je bilo do zdaj narejeno premalo raziskav, jih bo izvedla ajdovska občina in tako omogočila, da bo okoljsko ministrstvo preko recenzijske komisije potrdilo upravičenost sanacije plazu. Benko je dodal, da se omenjeni plaz premika že vse od leta 1999 in je le eden od 17 velikih plazov v ajdovski občini, večina jih je na pobočju Trnovskega gozda, ki potrebujejo sanacijo.
Gre za že znane plazove, strokovnjaki jim pravijo speči plazovi, saj se zelo počasi premikajo, nekje med enim in tremi centimetri na leto. Premikajo se ne glede na to, ali je deževno ali sušno obdobje - v sušnem obdobju se zemeljske plasti nad drsno ploskvijo presušijo in zaradi praznega prostora med njimi pride do manjših premikov, v deževnem obdobju pa te prazne prostore nad glino zapolni voda, ki ravno tako povzroči zdrs zemljine. Poleg večjih pa je precej tudi manjših zdrsov in usadov, ki pa po Benkovih besedah niso tako zelo nevarni.
Vir: STA
Foto: Žurnal
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
