Arheologi so torej na pragu še enega pomembnega odkritja - enajstega obrambnega stolpa, ki se je skrival pod podom oziroma v kleti Rustjeve hiše. Rustjeva hiša se nahaja v nizu stavb, ki na jugovzhodni strani segajo vse do ostankov rimskega zidu. Občina Ajdovščina se je pred leti odločila za njen odkup in prenovo – najprej zato, da bi vanjo razširila galerijsko in muzejsko dejavnost sosednje Pilonove galerije, ob izjemnem odkritju dela rimskega obrambnega zidu in enajstega stolpa pa bo zagotovo tudi prostor za prikaz "ajdovske" arhitekture od Rima naprej.

Odkritje sicer za arheologe ni veliko presenečenje, saj se Rustjeva hiša nahaja v območju, ki zavzema rimski zid, je pa presenečenje, ker so ga po doslej znanih podatkih enajsti stolp pričakovali zunaj grajenega dela. Odkritje prinaša nove podrobnosti o poznoantični utrdbi, ki je bila s štirinajstimi stolpi in 600-metrskim obzidjem ena najpomembnejših utrdb rimskega obrambnega sistema od morja do Alp.

Legenda pravi, da so Slovani, ko so uzrli mogočne razvaline rimske Castre/Kastre, pripisali njeno gradnjo velikanom s človeško podobo, torej ajdom. Od tod naj bi bilo današnje ime Ajdovščina. Po besedah arheologa Mateja Drakslerja  je Kastra imela tloris v obliki nepravilnega mnogokotnika. V dolžino je merila 220 metrov, široka je bila 160 metrov, celoten obseg obzidja je meril okoli 600 metrov. V dobre tri metre debelo obzidje, katerega lice je bilo grajeno iz klesanih kamnov, samo jedro pa so polnili z lomljenci, je vključenih 14 okroglih stolpov. Stolpi, ki imajo kvadratne temelje, so bili visoki najmanj šest metrov. Zunanji premer stolpov je od devet do 9,6 metra, notranji manj kot tri metre. Razdalje med stolpi so različne, od 28 do 55 metrov, največkrat med 30 in 34 metrov. Okrog obzidja je bil tri metre širok jarek. Grobišče, ki se razprostira zahodno od obzidja, je večinoma uničeno. Znanih je le 22 žarnih oziroma skeletnih grobov. Odkrite pa so tudi manjše rimske terme, ostanki kopališča, ki se nahajajo v južnem delu mesta, na območju današnje ajdovske tržnice. Zdaj so arheologi torej na pragu še enega pomembnega odkritja - enajstega obrambnega stolpa, ki se je skrival pod podom oziroma v kleti Rustjeve hiše.

Arheolog Matej Draksler je ob zadnjih izkopavanjih v Ajdovščini za RTV SLO še povedal: "Tudi ob tokratnem odkopavanju skoraj dvatisočletne dediščine je bilo odkritih zelo malo predmetov. Obzidje Castre je bilo namreč skozi stoletja poškodovano z novejšimi gradnjami. Kamen iz Castrinega obzidja je bil zelo priročen gradbeni material, zato je vzidan v marsikatero pozneje grajeno hišo. Žal je bilo s tem avtentično obzidje precej poškodovano." So pa pri odkopavanju višjih, mlajših plasti našli kar nekaj lončevine in drugih predmetov, značilnih za tamkajšnjo poselitev v zadnjega pol tisočletja.

Zgodovina Ajdovščine je seveda izrednega pomena tudi s stališča turizma, saj obnovljeni stolpi in obzidje rimske Castre pritegnejo mnoge. Tina Ponebšek, direktorica Pilonove galerije, pravi: "Prihajajo tujci, prihajajo domači gostje, ki jih zanima, kje Castra je. Manjka morda le kaj več usmerjevalnih tabel, ampak gotovo bo tudi na tem področju kaj več storjenega. Gre namreč za izjemno dediščino; ajdovska Castra oziroma Kastra iz druge polovice tretjega stoletja našega štetja je bila del velikega obrambnega sistema vzhodnih meja rimskega cesarstva. Gre za zaporni sistem Claustra Alpium Iuliarum, ki se je vil od Reke na Hrvaškem do Ziljske doline na Avstrijskem. Vse te arheološke najdbe bodo naše nove dodatne prostore zagotovo oplemenitile. Poleg same arheologije oziroma dvatisočletne zgodovinske niti, ki jo bomo tu ob novih najdbah napletli, bo v Rustjevi hiši na 500 kvadratnih metrih dovolj prostora za širitev naše stalne zbirke, v pritličnih prostorih bo galerijska trgovina, kavarna … Imeli bomo ateljeje, depoje. Zasnovo prenove je pripravila skupina Suhadolc arhitekti."

V obnovljeni Rustjevi hiši bo nekoč tudi galerijska pekarna. V pritličju namreč še vedno stoji velika parna peč, v kateri so po vojni pekli znamenite ajdovske žemljice. Peč je bila vroča še pred pol stoletja. Seveda bo potrebna obnove, je pa zanimiv izziv tudi za etnologe, da bi raziskali dediščino ajdovskih pekarn. Vsaka hiša naj bi imela svojo in prav vsaka naj bi bila drugačna. Obnova Rustjeve hiše bo potekala v več fazah. Samo za prenovo pritličja potrebujejo 230 tisoč evrov. Edo Pelicon, na ajdovski občini odgovoren za stike z javnostmi, je povedal, da bo občina kandidirala tudi za evropska sredstva za obnovo te kulturne in arhitekturne dediščine.

Žal pa si Občina Ajdovščina trenutno ne more obetati obilnejše pomoči države.  Alenka Čadež Kobol, vodja Oddelka za gospodarske javne službe in investicije na občini Ajdovščina, poudarja: "Rustjeva hiša spada v območje arheologije starega mestnega jedra Castra - tako da smo že pri samih idejnih načrtih prenove te hiše skladno s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine naročili predhodne arheološke raziskave. Sicer smo se prijavili na resornem ministrstvu, ki je pristojno za sofinanciranje teh raziskav, toda znesek, ki so nam ga odmerili, je res pičel … Dva tisoč evrov nam pripada … To res ni neka bistvena spodbuda. V kratkem načrtujemo večje gradbene posege v mestnem jedru, tudi znotraj Castre, kjer bodo stroški za arheološke raziskave zagotovo izjemno visoki, spodbude pa precej manjše. Predvsem glede na sredstva, ki jih bomo mi kot občina morali vložiti za tovrstne posege."

Odkrivanje in ohranjanje zgodovine torej ostaja predvsem na plečih občine. Vsekakor pa gre za investicijo, četudi veliko, ki lahko v prihodnje pomeni velik izziv za turistično ponudbo kraja in okolja, zato je vsekakor smiselno nadaljevati delo arheologov.

* Povzeto po: RTV SLO

* Foto: Matej Drakser

Deli Nazaj