Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteLjubljanski mednarodni filmski festival bo letos potekal med 9. in 20. novembrom, na njem bo prikazanih 103 celovečerni in 19 kratkih filmov, med njimi tudi šest slovenskih filmov petih režiserjev. Znan je že program festivala, začela se je tudi predprodaja vstopnic, več pa v kolumni Nejca Furlana.
Medtem, ko lahko filmski navdušenci vedno bolj zgolj upamo na komercialen film, ki bo sprejet med ljudmi in bo hkrati uspešen tudi v kritiških vrstah, se nam zdi ustvarjanje takih filmov vedno bolj Sizifova bornost.
Če se nam vonj kokic, največje korporacije gazirane pijače na svetu ter filmski triki manipulacije zdijo odveč, je tu, v ravno pravem trenutku osvežilo od konvencionalnih postavk. Prihaja namreč zopet LIFFe (Ljubljana International Film Festival). Ta bo letos potekal med 9. ter 20. novembrom. Ne zgolj v Ljubljani in Mariboru, temveč tudi v Celju ter Novem Mestu. Vse bolj se torej zdi, da »drznejši«, »umetniški« in »zahtevnejši« filmi vendarle niso to, kot jih radi lahki mediji skoraj odtujujejo, saj naključne bralce opozarjajo, da torej ne gre za še en umirjen večer, temveč bo treba delati, razmišljati, um nam bo namreč pobledel, iztirili bomo iz rdeče niti in dramske premise, ter zgolj še vdano čakali, da bo filma konec ter kasneje opozarjali ter širili naprej, da bognedaj iti kaj takega gledati, saj je »čudno«, »dolgočasno« in »za izbrance«.
Letošnji Liffe ponuja sklope »Modri žamet 30«, »Perspektive«, »Pred premiere«, »Kralje in kraljice«, »Panorame«, »Ekstravagance«, »Kinobalon«, »Posvečeno: Skolimowskemu«, »Retro: film gre v kino« ter »Fokus: Romunija«. Če še vedno niste prepričani v odhod na kakšnega od filmov, imate na internetu podrobno predstavljene sklope, namene teh, vse si lahko preberete o izbranih filmih itd. Povečini gre za izbor svetovne nacionalne kinematografije, kjer so določeni filmi v preteklih mesecih prišli do take ali drugačne razpoznavnosti, bodisi po kvaliteti, sprejetosti med ljudmi ali uspehov na (naj)večjih filmski festivalih širom sveta. Za privržence mantre, da ne delajo več tako dobrih filmov kot včasih, je tu sklop »Retro«, ki se bo letos posvečeval starejšim filmom, katerih zgodba govori pravzaprav o filmu kot takem. Prostor najdejo tudi otroci v sklopu »Kinobalon«. Do svojih trenutkov boste prišli tudi tisti s specifičnim horror in posebnim okusom, ki vas bo lahko navdušil, šokiral ali oboje hkrati – »Ekstravaganca«. »Predpremiere« kot že samo ime sklope pove, so dobesedno premiere filmov, ki si jih bomo lahko tudi po festivalu ogledali na rednih sporedih kinematografov. »Kralji in kraljice« tega ne obljubljajo nujno, gre pa za sklop filmov, katerih so avtorji velika imena mednarodne produkcije. »Perspektive« take avtorje (morda) napovedujejo. »Evropa na kratko« so kratkometražni filmi evropske produkcije. »Panorama« ponuja širši pogled filmov raznovrstnih žanrov. »Posvečeno: Skolimowski« je poseben sklop, kot že samo ime pove, namenjen retroperspektivi nekaterih najboljših filmov poljskega režiserja in igralca Jerzyja Skolimowskega. »Modri žamet 30« pa je sklop posvečen 30. obletnici kultnega filma Davida Lyncha »Blue Velvet«.
Prizorišča so vsa večja kinosredišča v Ljubljani. Kino Komuna, Kinodvor, Cankarjev dom (Linhartova ter Kosovelova dvorana), Slovenska kinoteka, Kino Šiška. Mariborski cinefili, bodo mesto dobili v Koloseju Maribor, Celjani v mestnem muzeju Metropol, Novomeščani pa v Anton Podbevšek teater.
Ljubljanski festival je znan tudi kot dogodek brez včasih nepotrebnega blišča in rdečih preprog, kar pa še ne pomeni, da se ga ne udeležujejo zveneča imena iz sveta filma. Letos programski direktor festivala Simon Popek (ki kolesje organizacije vodi že deseto leto!) napoveduje obisk režiserke Julie Ducournau, ki je svetovno filmsko javnost pretresla s filmom Surovo, čigar projekcije naj bi povzročale slabosti in omedlevice. V goste prihaja tudi romunski režiser Adrian Sitaru iz Romunskega novega vala, ki je bil nominiran že za berlinskega zlatega medveda, osvajal nagrade v Locarnu ter še mnogo drugod po svetu, prihaja tudi glavni igralec letošnjega Cannskega zmagovalca »Jaz, Daniel Blake« (r. Ken Loach) ter režiserka in igralka Mirijana Karanović.
Zasul sem vas s (pre)mnogo podatkov, a vsi govorijo filmu v prid, v filmu, ki dandanes še naprej navdušuje ter išče pot skozi včasih redke pore družbenega upoštevanja, ki prioritete daje »pomembnejšim« socialnim aparatom. Koliko ene pestrosti, ki bi jo danes najraje prebarvali v sivino, saj ni trivialne zabave in navideznega spektakla. Proti galamam, ki se ustvarjajo za vsak nov napovednik zvezdnih pričkanj, podiranj ameriških velemest, plejade živobarvno kostumiranih mišičnjakov, franšizam, ki jih posiljujejo in na novo generirajo že rahlo odpadli pisatelji, so »drzni filmi« vsekakor poživilo in osvežilo od vse ostale rutine. Vendar vsakomur svoje. Vsi filmi bodo na koncu jokali, se veselili, se spoštovali, sovražili, objemali, spopadali, se ljubili, mrzili, hkrati bodo navdih in hkrati izpraševanje naše in vaše vesti, zato jim dajmo priložnost.
* Kolumna izraža osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.
* Foto: Liffe