Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteDanes mineva natanko 32 let odkar je Adriano Fegic, v dresu hrvaške Rijeke, dosegel dva zadetka proti slovitemu Realu iz Madrida, v takratnem pokalu UEFA. Dosežek, ki še danes velja za enega največjih uspehov ajdovskega in tudi slovenskega nogometa. Vabljeni, da si osvežite spomin na ta legendarni večer na Kantridi.
Ajdovci v nogometu (žal) ne premoremo ravno veliko nogometnih legend. No, mednje pa gotovo sodi Adrijan Fegic. Igralsko veličino danes 60-letnega Ajdovca še najbolje ponazarja primerjava, ki jo je po sijajnih predstavah uveljavila sedma sila na območju bivše Jugoslavije: Cruyff s Kantride.
Malo je slovenskih nogometašev - če sploh - ki se lahko pohvalijo, da so igrali z madridskim Realom in mu zabijali gole. Nepozabna zmaga 3:1 na prvi tekmi drugega kroga pokala UEFA proti kraljevemu klubu je po 32 letih še vedno predmet pogovorov in nostalgičnih spominov na Kvarnerju in tudi v Ajdovščini. Glavni akter tega uspeha, ki mu je na mitski Kantridi prisostvovalo več kot 22.000 gledalcev, je bil prav Adrijano Fegic z dvema zadetkoma in asistenco za tretji gol. Če bi stadion takrat sprejel 50.000 ljudi, bi bil poln. Takšno zanimanje je vladalo za tekmo proti takratnemu belemu baletu, za katerega so igrali tudi Chendo, Stielike, Camacho, Sanchis, Gallego, Butragueno, Juanito, Michel, Valdano, Martin Vazquez. Po sodniški farsi, ki jo je zrežiral belgijski sodnik Schoeters, je nato Real, na povratni tekmi pred 80.000 gledalci na stadionu Santiago Bernabeu premagal Rijeko s 3:0 in napredoval v osmino finala pokala UEFA, ki ga je kasneje tudi osvojil. Še dobrih 20 minut pred koncem so Rečani držali izid 0:0, potem pa si je sodnik izmislil enajstmetrovko. Za povrh jim je izključil tri igralce, med njimi tudi gluhonemega nogometaša Damirja Desnico. Zaradi ugovarjanja. Tega sodnika je UEFA kasneje suspendirala, a to je bila za Rijeko slaba tolažba.
Takoj po tekmi z Realom je imel Fegic kopico ponudb iz tujine. Zaradi pravila, da jugoslovanski športniki ne smejo oditi čez mejo pred dopolnjenim 28. letom, pa je klub zapustil šele po koncu sezone in odšel v Francijo. Potrkal je tudi na vrata reprezentance, ki je zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji. V sezoni 1983/84 pa sta ga s soigralci do naslova državnega prvaka ločili le dve točki. Po sedmih letih igranja v Franciji se je vrnil v domačo Ajdovščino. Pri Primorju je tudi sklenil igralsko pot in se posvetil treniranju.
Rijeka:
Mauro Ravnich; Nebojša Malbaša (Nikica Milenković 64”), Boris Tičić, Srećko Juričić, Miloš Hrstić; Borče Sredojević, Nenad Gračan (Davor Radmanović 17”), Adriano Fegic; Dragan Stevanović, Danko Matrljan, Damir Desnica
Real Madrid CF:
Miguel Ángel González; Miguel Porlan “Chendo”, Uli Stielike, Alfonso Fraile, José Antonio Camacho; Isidoro San José, Manolo Sanchis, Ricardo Gallego (Rafael Martín Vázquez 64”), Juan Lozano; Francisco Pineda (Isidro Díaz 74”), Emilio Butragueño.
Strelci: 1-0 (Fegic 39”); 2-0 (Matrljan 40”); 3-0 (Fegic 58”); 3-1 (Isidro 81”).