Delavski dom Trbovlje je prav gotovo ena najbolj opaznih, zanimivih, mogočnih in lepih zgradb v mestu samem, Zasavju in obenem v Sloveniji. Vsekakor pa najpomembnejše kulturno središče Zasavja, z delovanjem pa sodi v sam vrh slovenskih ponudnikov kulture in umetnosti. DDT arhitekta Marka Župančiča in Otona Gasparija je izbran kot primer stavbe svojega časa v arhitekturnem (gibanje Slovenske moderne), urbanem, kulturnem smislu z dodano vrednostjo sklenjene kontinuitete svojih programskih nalog od nastanka pa vse do danes. Zgradba kot institucija je bila vedno dejaven družbeni in kulturni akter. Čeprav v takratnih časih zelo politično začinjena in njen nastanek politično angažiran, je vedno ponosno nosila tudi kulturno domoljubno, slovensko noto. Kulturni in družbeni centri so primeri pozitivnih ostalin nekdanje Jugoslavije, ki so nastale v popolnoma drugačnih družbeno-ekonomskih razmerah - investicije v kulturne institucije v tako velikem obsegu in graditveni zagon sta v današnjih razmerah težko predstavljiva in ponovljiva.  

Na samostojni razstavi v Stari galeriji Delavskega doma Trbovlje se Brane Jazbar predstavlja z deli obeh glavnih smeri svojega ustvarjanja. Serija platen predstavlja motive iz rodne Vipavske doline, risbe pa oddaljene kraje (Nepal, Avstralija, Nova Zelandija, Kenija, Južna Amerika, Sokotra), ki jih Jazbar rad obiskuje in v njih najde navdih za nove stvaritve. V Nazci (Peru) je leta 2003 poslikal steno tamkajšnjega kulturnega centra in tudi v to delo vključil motiviko Vipavske doline in njemu lastne simbole.   

Brane Jazbar se je rodil 1. novembra 1947 v Malih Žabljah na Vipavskem. Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani in nadaljeval študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer likovna vzgoja. Po končanem šolanju se je zaposlil na Osnovni šoli Vipava, likovno vzgojo je poučeval tudi na ajdovski gimnaziji. Poleg pedagoškega dela se posveča slikarstvu, grafiki, oblikovanju, kaligrafiji in fotografiji. Prvič se je na samostojni razstavi predstavil leta 1985 na Dvorcu Zemono; od tedaj je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter likovnih kolonijah v Sloveniji in po svetu, med katerimi velja še posebno omeniti osebni razstavi v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in Kosovolevem domu v Sežani ter razstavo “Impresije izpod Himalaje” v Etnografskem muzeju v Ljubljani.  

Deli Nazaj