Svetozar Križaj (1921-1996) je bil učenec Jožeta Plečnika in en najpomembnejših arhitektov slovenskega povojnega modernizma. Študija Križajevih izvedenih in tudi načrtovanih objektov razkrije njegov pristop k arhitekturnemu snovanju, v okviru katerega se na eni strani naslanja na historično grajeno dediščino in slednjo inkorporira v nove grajene strukture, na drugi pa izhaja iz ajdovske in vipavske gradbene tradicije.

Arhitekt je pomembno zaznamoval arhitekurni videz mesta Ajdovščine. Njegov največji dosežek pa je prenova pekarne Pilonovega očeta v Pilonovo galerijo v letu 1975, za kar je prejel Plečnikovo nagrado. Svetozar Križaj se je rodil 1. februarja 1921 v Ajdovščini. Šolal se je najprej v Ajdovščini, nato v Gorici, po maturi leta 1939 pa se je odpravil študirat v Padovo, nato v Bologno. Bil je aktivni udeleženec NOB. Takoj po vojni je študij nadaljeval na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani in sicer v studiu arhitekta Jožeta Plečnika. Diplomiral je leta 1956 pri prof. Edvardu Ravnikarju. Že kot študent se je začel uveljvaljati kot narčtovalec notranjih oprem in industrijski oblikovalec (Kolektiv B). Med njegova pomembnejša zgodnja dela sodijo vrstne hiše v Vipavi (1960 - 61), kopališče v Ajdovščini (1962 - 64), kinodvorana v Ajdovščini (1964-65). Za prenovo Magistrata je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, za preureditev bistroja Slon pa istega leta Župančičevo nagrado.

Svetozar Križaj je v kasnejših letih precej ustvarjal v svojem rojstnem kraju. V Pilonovi galeriji zaključi svoja dela s prenovo podstrešja (1994), za katerega oblikuje načrt postavitve Pilonove fotografije, ki je bil kasneje, po njegovi smrti tudi realiziran. V Ajdovščini se ukvarja tudi z ureditvijo Spodnjega trga, na katerem je že postavil spomenik prvi povojni vladi na Slovenskem (1989), zasnuje pa ga kot prostor za predstavitev arhitekturnih izkopanin z rekonstruiranim rimskim stolpom. V tem času izvrši tudi manjše posege v prenovah cerkva in kapel na Ajdovskem (Sv. Anton ob Hublju, Sv. Martin v Žapužah, okolica župne cerkve v Šturjah).

Svetozar Križaj je vsa leta sodeloval v republiških in zveznih strokovnih društvih ter v Plečnikovi komisiji. V Slovenija Projektu je deloval od leta 1954, ko je tam po diplomi nastopil kot projektant, pa vse do svoje upokojitve. Njegovo arhitekturno držo zaznamuje tudi interdisciplinarno sodelovanje z likovnimi umetniki. S to redko in neobičajno prakso je v svoje projekte enakopravno vključeval znana imena kot so Janez Bernik, France Mihelič, Metka Kraševec in Tomaž Kržišnik. Svoje misli pa ni posvečal samo arhitekturi in urbanizmu, temveč tudi širši kulturni zgodovini. V svojih zadnjih dneh življenja se je namreč ukvarjal s snovanjem načrta za Alejo zaslužnih mož na Ajdovskem, ki je obstal samo pri predlogu, saj ga je prehitela smrt.

Več o izjemnem arhitektu Svetozarju Križaju in valorizaciji njegove arhitekturne dediščine znotraj aktualne prostorske problematike, bo ajdovska Pilonova galerija v sodelovanju z Lavričevo knjižnico Ajdovščina in lokalno ter vseslovensko arhitekturno stroko odstirala v tem mesecu vse do leta 2021.
http://www.venopilon.com/svetozar.php#

* Vir: Pilonova Galerija

Deli Nazaj