Z mašo v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi so v nedeljo, 20. novembra, začeli dvojno praznovanje: 65-letnico Malega semenišča in 25-letnico Škofijske gimnazije Vipava. »Slavimo Kristusa Kralja, ki mu je posvečena nekdanja semeniška kapela, sedaj kapela v zgradbi vipavskega dijaškega doma,« je začel pridigo koprski škof Jurij Bizjak, ki je ob somaševanju škofa Metoda Piriha in številnih duhovnikov daroval mašo. »Zahvaljujemo se Gospodu za 65-letno žetev, ki jo je semenišče bogato pobiralo predvsem v prvih desetletjih po ustanovitvi. Gospod je v povojnih letih sejal z velikimi zamahi: v svojih prostorih je semenišče gostilo več kot 500 gojencev iz cele Slovenije, iz njihovih vrst je izšlo prek 200 duhovnikov.

Škofijska gimnazija Vipava izhaja iz temeljev, ki so bili položeni že leta 1950, ko je takratni apostolski upravitelj jugoslovanskega dela goriške nadškofije Mihael Toroš v prostorih vipavskega župnišča ustanovil Slovensko malo semenišče. Avgusta 1957 je Toroš v Malem semenišču ustanovil Srednjo versko šolo za pripravljanje duhovnikov. Od leta 1952 do 1991 se je v Malem semenišču in na Srednji verski šoli šolalo 545 fantov, od tega več kot 200 prihodnjih duhovnikov.

Do leta 1991 Srednja verska šola ni bila javno priznana in so jo v celoti vzdrževali primorski verniki. Ker šola ni mogla izdajati javno veljavnih spričeval, so morali učenci, ki se niso odločili za duhovniški poklic, izpite opravljati v drugih srednjih šolah. Boljši časi so prišli s spremembo zakonodaje v samostojni Sloveniji. Kot poudarja profesor in pomočnik ravnatelja Škofijske gimnazije Vipava Alojz Grahor, so se s spremembo zakonodaje odprla tudi vrata za njihovo šolo. Z zasebno škofijsko gimnazijo staršem nudijo možnost, ki temelji na krščanskih vrednotah. "Smo obogatitev šolskega prostora. Smo drugačna šola, šola, ki skuša živeti krščanske vrednote," poudarja.

Po maši so se premaknili v športno dvorano Škofijske gimnazije, kjer so sedanji in nekdanji dijaki pripravili glasbeno igrani program z naslovom 25 + @ srčnih. V začetku je zbrane goste pozdravil ravnatelj gimnazije Vladimir Anžel. Po pozdravu številnih gostov – predsednika države, dveh škofov, župana, direktorjev in ravnateljev sestrskih škofijskih gimnazij iz Šentvida, Maribora in Želimelj, dekana teološke fakultete, predstavnikov družbenega in kulturnega življenja, nekdanjih in sedanjih dijakov, staršev … - je ob jubileju gimnaziji in domovini zaželel srčnih ljudi. »Samo srčni ljudje zmorejo srčnost izžarevati v okolico in samo srčni ljudje zagotavljajo vsem nam srečne prihodnje čase.«

Slavnostni govornik na akademiji je bil Vinko Lapajne, ki je v Malem semenišču preživel kar 29 let: štiri leta, od 1965 do 1969, kot gojenec, od leta 1976 naprej pa še kot vzgojitelj in kasneje ravnatelj in rektor. »Semenišča in srednja verska šola sta delovala po dobroti in požrtvovalnosti primorskih duhovnikov in vernikov. Po župnijah niso zbirali le finančnih sredstev, ampak tudi pridelke in hrano. Vipavci so bili ponosni, da imajo v svoji sredi semenišče,« je dejal Lapajne in se spominjal svojih dijaških let: »Tista leta v semenišču je bilo lepo tudi zato, ker je bilo semenišče polno. Toliko je bilo prijav, da skoraj ni bilo prostora za vse. Razmere so se pozneje, ko je Slovenija postajala samostojna, spremenile. Zato je bilo potrebno veliko poguma in zaupanja, da je škof Pirih poslušal svetovalce in razmišljal o možnosti ustanovitve javne škofijske gimnazije. Maja 1991 je bil podpisan odlok o ustanovitvi.« Ob prenovi učilnic in drugih prostorov za novo javno gimnazijo so našli v steni šolskih prostorov prisluškovalne naprave: »Nismo bili presenečeni, vedeli smo, da nas poleg angelov varuhov spremlja tudi tajna policija.«

V kasnejšem nagovoru je škof Jurij Bizjak parafriziral Einsteina in dijakom zaželel, naj »draga gimnazija, tvoja znanost ne bo nikoli hroma, temveč naj bo vedno bolj poskočna. In naj tvoja vera, ne bo nikoli slepa, temveč naj bo vedno bolj razumna. Opremljaj se z obema kriloma, z vero in razumom.« Škof Bizjak je po kratkem nagovoru podelil dve priznanji: Mariji Kodele »za vestno in požrtvovalno skrb za čistočo v prostorih šole ter za tiho skrb za šolsko kapelo«, Tatjani Božič, ki je z gimnazijo povezana od nastanka kot profesorica slovenskega jezika, pa za »kvalitetno pedagoško delo, za vzpostavljanje medosebnih odnosov in za pričevanje osebne vere«.

Proslave se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V nagovoru se je predsednik republike ravnatelju zahvalil za povabilo na praznovanje in Škofijski Gimnaziji Vipava poklonil slovensko zastavo, posebno protokolarno darilo predsednika republike ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti naše države kot znak hvaležnosti za njen prispevek naši državi, naši domovini, da je boljša.  Učiteljskemu zboru se je zahvalil, ker v mladih ljudeh krepijo vrednote, ki jih delajo srčne, solidarne in odprte, ter jih vzgajajo v pogumne in samozavestne ljudi, ki v prihodnost zrejo z upanjem in ne strahom. 

Na prireditvi, ki jo je obiskalo blizu tisoč petsto obiskovalcev, je spregovorila tudi umetnost. Preplet glasbe, slik in besed so soustvarili recitatorji, šolski bend, mešani zbor Škofijske gimnazije Vipava in orkester pod vodstvom zborovodkinje Mete Praček.

Posnetek celotne prireditve - slavnostne akademije ob 25-letnici Škofijske gimnazije in 65-letnici Malega semenišča najdete na tej povezavi.
 

* Vir in foto: & Škofijska gimnazija Vipava

Deli Nazaj