Milijone žensk in deklic po svetu je napadenih, pretepenih, posiljenih, pohabljenih, celo umorjenih, kar predstavlja grozljivo kršenje njihovih človekovih pravic. Na bojiščih, v njihovih domovih, na cestah, v šolah, na delovnih mestih ali v njihovih skupnostih do 70 % žensk doživi telesno ali spolno nasilje v nekem trenutku svojega življenja. Tudi vsaj četrtina vseh nosečih žensk doživi katero od oblik nasilja. (Ban Ki-moon ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami 2012)

16 dni akcij proti nasilju nad ženskami se začne s 25. novembrom, Mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami, in se zaključi z 10. decembrom, Svetovnim dnevom človekovih pravic. Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je razglasila Organizacija združenih narodov na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981. Razglasila ga je v spomin na sestre Mirabel, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960. 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Prva kampanja je potekala leta 1991, že leta 1997 pa so v njej sodelovale ženske nevladne organizacije v več kot 120 državah po svetu.

Nevladne organizacije v Sloveniji in tujini še vedno ocenjujejo, da je potrebno storiti veliko, da bomo začeli kakovostno preprečevati in odpravljati nasilje nad ženskami. Na podlagi nacionalne raziskave, opravljene leta 2009 v Sloveniji, še vedno velja, da je vsaka druga ženska (56,6 %) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja, vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12 mesecih svojega življenja, največkrat psihično nasilje.

Prav tako še vedno velja, da je v Evropski uniji približno 20 do 25 % žensk doživelo nasilje v nekem obdobju svojega odraslega življenja. Če upoštevamo vse oblike nasilja (fizično, psihično, spolno) velja, da je okoli 45 % žensk v svojem življenju doživelo nasilje.

Ob mednarodnih dneh boja proti nasilju nad ženskami, se Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s partnerji pridružuje kampanji Generalnega sekretarja Združenih narodov Združimo se proti nasilju nad ženskami (UNiTE to End Violence Against Women), katere namen je ozaveščanje javnosti in krepitev politične volje in sredstev za preprečevanje in odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti. Letošnja kampanja, ki poteka pod geslom »Obarvajmo svet oranžno: zberimo sredstva za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti« (Orange the World: Raise Money to End Violence against Women and Girls), poudarja zaveze k uresničevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki med cilji opredeljuje izkoreninjenje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti v javnem in zasebnem življenju.

Kampanja »Obarvajmo svet oranžno« združuje aktivnosti mednarodnih organizacij, državnih struktur, organizacij civilne družbe ter posameznikov in posameznic. Ena od aktivnosti, ki na simbolni ravni opozarja na problematiko nasilja nad ženskami in dekleti ter poudarja zavezanost ključnih akterjev k odpravi vseh oblik nasilja je svetlobno oranžno obarvanje pomembnih javnih prostorov in objektov, npr. ulic, šol, državnih ustanov, znamenitosti. Tako kot lani se bodo tudi letos oranžno obarvale stavbe Združenih narodov, Sveta Evrope, Evropske komisije ter vladnih in predsedniških palač, parlamentov, kulturnih in naravnih spomenikov držav celega sveta. Oranžna barva kot zaščitna barva mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami je namreč barva optimizma, ki vzbuja upanje ter na simbolni ravni ponazarja prihodnost brez nasilja, svet, v katerem velja ničelna toleranca do vseh oblik nasilja nad ženskami.

Poudarek letošnje akcije,  je zlasti na ozaveščanju in preprečevanju nasilja nad ženskami. Osrednje vprašanje, ki si ga akcija zastavlja, je torej, kako doseči ničelno toleranco do nasilja nad ženskami oziroma kaj storiti, da se nasilje še pravočasno razkrije in ustavi. Združeni narodi želijo z letošnjo temo opozoriti tudi na problem nezadostnih sredstev, ki jih države zaradi varčevalnih ukrepov in drugih prioritet namenjajo preprečevanju nasilja nad ženskami: «Za preprečevanje in odpravljanje nasilja nad ženskami moramo nameniti dovolj sredstev. To ni le zakonska obveza in moralni imperativ, ampak tudi pametna investicija.« Kot ugotavljajo tuje raziskave, pri boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ne smemo podcenjevati  ekonomskih posledic oziroma stroškov, ki jih tovrstno nasilje povzroča. Raziskave v ZDA ocenjujejo, da družbeni stroški nasilja v družini dosegajo do 1 % BDP, podobne raziskave v Veliki Britaniji pa ta strošek ocenjujejo do 0,75 % BDP. Ob neposrednih stroških zdravstva, sociale, policije, pravosodnih organov, vključujejo npr. še stroške izgubljene produktivnosti gospodarstva zaradi absentizma in zmanjšane storilnosti žrtev.

Če ocenjeni delež BDP prenesemo na Slovenijo, bi tako lahko ocenili, da nas nasilje v družini letno stane med 270 in 370 milijonov evrov. Najnovejša študija Evropskega inštituta za enakost spolov Ocena stroškov nasilja zaradi spola v Evropski uniji  pa ocenjuje, da znašajo stroški nasilja zaradi spola na ravni celotne EU kar 258 milijard evrov.

Nasilje nad ženskami in nasilje v družini sodita med najbolj pogosto kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk v vseh starostnih obdobjih. Slovenija je podpisnica pomembnih deklaracij, konvencij in sporazumov, ki urejajo problematiko nasilja v družini in nad ženskami. Leta 2015 je ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki države pogodbenice obvezuje k celostnemu pristopu obravnave nasilja, ki vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev in celovito ter koordinirano ukrepanje. Pred kratkim je bila sprejeta tudi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki zasleduje določbe te konvencije in katere cilj je boljša obravnava in zaščitita žrtev nasilja v družini ter preprečevanje nadaljnjih zlorab.

Kampanji Združenih narodov Obarvajmo svet oranžno se lahko pridružite tudi na socialnih omrežjih, tako da svoj profil obarvate oranžno, delite fotografije, sporočila in video posnetke na Facebooku in Twitterju, z uporabo  #orangetheworld in #16days.

 

* Vir: MDDSZ