»Televizija ni resnica. Televizija je prekleto dober zabaviščni park!« s takim preroškim besediščem se v filmu Televizijska mreža (l. 1976. r.: Sidney Lumet) dere glavni akter – televizijski voditelj Howard Beale na publiko v studiu, ki ga vneto posluša. Televizija je torej poneverjena. Z njo se lahko zgolj še zabavamo. Beale, ki ga je sicer upodobil Peter Finch ne določi kateri del televizije je zabaviščni park. Ne reče, da je zabavni program zabaviščni park, ne reče, da je šport zabaviščni program, prav tako ne izpostavi posebej informativnega programa. Najbrž je zabaviščni park kar vse. Od reklam pa vse do programa.

Televizija je medij, tako kot je tudi naš portal medij. Sicer bolj ali manj lokalne narave, a še vedno medij. In v tem primeru si drznem poenotiti mnenje in reči, da je tudi medij vse prej kot resnica in je tako zacementiran za zidovje lastnih interpretativnih zmožnosti in razsodnosti. Kot drugi mediji je tudi spletni portal »Lokalne Ajdovščina« zapečaten v paket dežurnih krivcev, ko gre o razpredanju, kdo je bolj resničen kot drugi. Kar pišem seveda ni propaganda, kot tudi ne obramba. Je pa morda dobro, da če že pišem kolumno o medijih, dam Lokalne Ajdovščina kot primer. Saj veste kako si Slovenci radi lažemo in slepo verjamemo, da je treba najprej pomesti pred svojim pragom. Bolj naivnega slovenskega pregovora praktično ne najdemo, dasiravno je sam prekleto dober. Lokalne Ajdovščina so vpete v lokalno dogajanje ajdovskega in vipavskega okoliša. Kolumne, nasveti, recenzije, mnenja, vabila izven naših krajev so zgolj še kompliment, ki bi moral oplemenititi tak portal, da ne izpade, zgolj kot suhoparna kronika naših krajev. Prav besedila, ki sem jih našteval dajejo portalu širši pomen in prispevajo k spodbudi ali k predramitvi naše apatične volje. Lokalni okoliš zaznamuje velikokrat kar osebno poznavanje piscev kolumn in člankov, vzpostavi se etiketa, hitro se lahko odkrije, kdo je čigav, kdo kako piše, kdo je prodana duša, kdo piše brezvezne stvari in kdo reklamira zgolj nekatere. Torej, če potegnemo črto, čeprav so Lokalne Ajdovščina lokalni mediji, reference in odzivi nanje razkrivajo pravzaprav makro – vseslovensko  dojemanje medija. Tako dobiva tudi ta medij odzive z mnogimi kliki, všečki ter seveda komentarji, ki so vzpodbudni, dobronamerni, navdušeni, žal pa tudi žaljivi, enostranski, celo na meji z grožnjo in tako ali drugače »fobni«.

Vzpostavi se jasna mantra samooklicanih ponižanih in razžaljenih, da je to medij »od unih«. Odkrije se šokantna resnica, da vse kar beremo, ni resnično, ker to narekuje nekdo drug; tudi Lokalne Ajdovščina so najbrž vodene iz ozadja. Nekdo jih mastno plačuje, nekdo se koristi z njihovim reklamiranjem. Če je na portalu dvakrat ali trikrat »oglas« za isto prireditev, nekaj smrdi. Precej smrdi. No, pa poglejmo, kdo je organizator prireditve. Če že ne pri glavnem, pa vsaj pri ostalih organizatorjih prav gotovo nekaj najdemo, nekje je tista dlaka v jajcu, ki bode v oči. Seveda je tu govora o slovenski foušiji, kar pa je že druga tema.

Tako so vsi mediji pravzaprav brez resnice. Medij je skupek interpretaciji, ki lahko zgolj z različnimi deluje uravnoteženo. Zato so pravzaprav očitki manjšim medijem, da »razširjajo laž« čisto upravičeni. Morda banalen primer: če medij zapiše, da na vipavskem piha močna burja, še ne pomeni, da je povsod enako močna. Velikokrat se zgodi, da je že v Vipavi precej bolj mila kot v Vrhpolju. Odvisno od smeri, položaja ... A da bi to razumeli, potrebujemo razumevanje. Nekaj je splošno znanega, ni pa to nujno zagotovljeno in se tudi ne razširja kot edina resnica. »Laž« niti ni pravšnji izraz za te potrebe, a dajmo jo vseeno uporabljati, ker smo radi dramatični. Ni treba biti posebej preudaren, da veš, da je gotovo tudi drugačna razlaga podobne stvari.  Več različnih mnenj o podobni stvar je potrebno jemati kot poglobljen referendum, kjer je sicer malo glasov, a imajo vsi oz. bi vsaj morali imeti tehtne razloge in premišljene argumente za svoja mnenja. »Resnica« lahko torej variira, čeprav ni nujno »resnična«, a vsebuje toliko bolj druge doprinose k splošnemu razumevanju obravnavanih tematik.

Za Lokalne Ajdovščina torej, (hvala Bogu), ne moremo zapisati, da so prve na vipavskem v službi resnice. Ker ene resnice praktično ni. Morda pa vsi mediji stremijo, da stokrat ponovljena laž postane resnica, a vendarle tudi resnici nobeden ne verjame. Ujamemo se v brezkončen krog, ki ga po vrhu vsega vodijo še različne teorije o onih in teh, o Rothschildih, iluminatih, prostozidarjih, chemtrailsih itd. Skratka: »Medij ni resnica. Medij je prekleto dober zabaviščni park.«

* Kolumna izraža osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

* Foto: Flickr

Deli Nazaj