Spominsko mašo je daroval domači župnik, g. Zoran Zornik, nagovor o Terčelju pa je pripravil duhovni pomočnik, g. Ivan Albreht. Skušal je odgovoriti na vprašanje, kakšen zgled je Terčelj za čase, ki prihajajo. Filip  je namreč preživel dve svetovni vojni in tri totalitarne režime. Izpostavil je njegove dragocene zglede, ki bi jih tudi mi lahko posnemali.

Sodelovanje v skupnosti, posebej v družini, zagotavlja trdno in zdravo prihodnost družbe.

Globoka vera raste iz osebnega odnosa z Jezusom v zavedanju, da tudi po neuspehih in porazih Bog deluje v našem življenju in nas vabi, da vztrajno delamo, kar je prav.

Kultura kristjanov se kaže v pripravljenosti graditi dobre medsebojne odnose in v odprtosti za sodobne družbene tokove. Terčeljeva skrb za slovensko kulturo se še posebej odraža v obsežnem opusu literarnih in publicističnih del.

Vzgoja mladine ga je spremljala od Škofje Loke, preko Gorice do Ljubljane. Brezpogojna ljubezen do mladih je vodila njegovo ustvarjalno katehezo in vzgojno doktrino.

Skrb za uboge se je izrazila v njegovi materialni in duhovni darežljivosti. Tako v času blagostanja kot siromaštva je nesebično delil vse, kar je imel.

Spominsko sv. mašo so s Terčeljevimi pesmimi Presveta noč, Ti, o, Marija si lepa kot sneg, Mogočno se dvigni in Sveti očaki obogatili pevci župnijskega mešanega pevskega zbora, slovesnost pa sklenili s himno O, Filip, ki jo je na besedilo Primoža Krečiča uglasbil Jože Trošt.

Nadja Pregeljc

Deli Nazaj