Jochmannov mlin, ki ga lahko "občudujemo" tik ob vhodu v ajdovsko mestno jedro, je bil v 19. stoletju najmogočnejši valjčni mlin v cesarstvu. Danes pa nam v spomin ostajajo le še žalostnimi ostanki nekdaj mogočnega mlina v cesarstvu, ki ga je leta 1867 zgradil Wenzel Jochmann. Junija letos bo namreč minilo že dvajset let od spektakularnega požara, ki je mlin spremenil v pogorišče, vse do danes pa se ni premaknilo nič. Pred kratkim smo na našem portalu izvedli anketo, ki je pokazala, da kar polovica od 300 sodelujočih podpira rušenje mlina ter nato pričetek oziroma gradnjo neke nove zgodbe.

Da je današnja slika mlina bolj v sramoto kot v okras se zaveda tudi občinska politika, ki želi v prihodnjem obdobju projekt vključiti v urbani razvoj mesta. Kako, zakaj in za kakšno ceno pa je danes še preuranjeno govoriti.  Na javni tribuni je župan Beočanin poudaril, da osebno ni naklonjen rušenju, želi pa si vsebinske ideje, ki bi z relativno nizkimi stroški omogočila, da mlin dobi svojo funkcijo in iz njega namesto sramote nastane ponos mesta. Vse dosedanje rešitve pa so za občino bile žal prevelik finančni zalogaj. Eno izmed takšnih idej je že leta 2008 zasnoval priznani arhitekt Boris Podrecca, a za uresničitev, ki bi po avtorjevih besedah mestu dala novo dostojanstvo, identiteto in odgovornost, bi potrebovali vsaj deset milijonov evrov. Kar pa je ta trenutek nemogoče.

Tako se sedaj ponujajo nove možnosti in nova razmišljanja kaj storiti s Starim mlinom in prostorom ob njem. Javna tribuna je postregla z različnimi zamislimi, od parkirišča za avtodome, kulinaričnega centra, butičnega hotela, tržnice, mini pivovarne ali muzeja industrijske dediščine. Valentin Krtelj, predsednik KS Ajdovščina je dejal, da so v vodstvu krajevne skupnosti najbolj naklonjeni ideji kulturnega središča mesta, ki bi ga zaokrožili z Lavričevo knjižnico na nasprotnem bregu Hublja in zunanjimi prireditvenimi prostori za kulturne prireditve.  Zanimiv nasvet pa je podala arhitektka Tatjana Rener, ki svetuje, da če ni prave strategije, je najbolje, da lokacijo pustimo še dvajset let pri miru in naj se z njo ukvarja naslednja generacija. Hiteti in v ta prostor na silo umestiti vsebine je namreč najslabša rešitev.  

Deli Nazaj