Kot poroča spletna stran Občine Ajdovščina je Ocenjevalna komisija med dvanajstimi natečajnimi elaborati kot najboljšo razglasila rešitev, ki so jo zasnovali arhitekti iz biroja Ravnikar Potokar iz Ljubljane. Tretjo nagrado je prejel ajdovski biro Reset, druge nagrade pa komisija ni podelila. Zmagovalni projekt (avtorji Robert Potokar, Ajdin Bajrović, Matej Fornazarič, Primož Žitnik, Javier Carrera, Anja Patekar in Jernej Borko) »izkazuje visoko kulturo obvladovanja prostora od umeščanja v zgodovinski, kulturni in lokalni kontekst, do občutka za kompozicijo in detajl. Od vseh predlogov najbolje interpretira specifiko lokalnih kulturnih, klimatskih ali značajskih potez Vipavske doline in širše Primorske,« je v obrazložitvi prve nagrade zapisala komisija.

Avtorji menijo, da glavnega trga ne morejo obravnavati kot samostojnega prostora, ampak kot del sistema celotnega komunikacijskega organizma mesta. Sozvočje z rimsko zasnovo, ohranjanje in prezentacija rimskih ruševin, pa tudi spoštovanje arhitekture Svetozarja Križaja, so vodilni motivi prenove. Rešitve naj spodbudijo revitalizacijo mestnega centra, da postane dobro funkcionalno in estetsko urejeno.

Lavričev trg je obravnavan v smislu skupne rabe. Povezuje vitalne mestne funkcije in je hkrati najpomembnejši generator sprememb v mestu. Z repenskim kamnom je tlakovan na osnovi antične mreže petih pasusov (dvojnih rimskih korakih), kamnita je tudi druga urbana oprema (klopi, spominske plošče, pitnik, maketa mesta, vodni motiv …). Zasnova omogoča tudi prezentacijo arheoloških ostalin (glede na nove kulturno varstvene pogoje ZVKD). Poleg tlakovanja je pomembna tudi ozelenitev, ki na Lavričevem trgu ohranja obstoječa drevesa in jim dodaja nova, pa še tri večje pergole (latnike) s tremi avtohtonimi vinskimi trtami. 

Posebno vzdušje ustvari umestitev 'vodnega motiva' - treh manjših bazenov na nekdanje dvorišče baročnega dvorca (pred Sončno uro). Voda v njih se pretaka, kar daje trgu dodaten element zvoka, slutnjo izvira reke Hubelj v bližini in dinamiko odsevov vodne gladine na okoliške objekte. Vse deluje uglašeno in specifično primorsko. Posebna pozornost predloga velja tudi obravnavi manjših trgov in atrijev, ki lahko gostijo paleto manjših prireditev, medtem ko je večje prireditve (koncerti, novoletni sejmi, tržni prostor …) moč zlahka umestiti na osrednji trg, saj so elementi urbane opreme in zasaditve skladno umeščeni po obrobju trga. Projekt kot celota namreč s svojo odprto zasnovo dopušča mnogo različnih rab prostora. Prometna ureditev na območju starega mestnega jedra predvideva postopno zmanjševanje prometa. V prehodnem času naj bi tekel enosmerno z Gregorčičeve proti Prešernovi, kasneje bi uredili dostope s potopnimi količki.

Tretjo nagrado je komisija prisodila ajdovskemu biroju Reset (avtorji Jan Trošt, Peter Krapež, Samo Kralj in Marko Tul), ki »z veliko pozornostjo obravnava celotno območje obravnave in ponuja rešitve tudi za drobna okolja; upošteva številne posebnosti lokalnega prostora in jih skuša vtkati v nove ureditve. Temeljitost obravnave in sprejemljivost večine predlaganih ureditev projekt uvršča med nagrajene, vendar ga predvsem zaradi spornih posegov na Trgu 1. slovenske vlade uvršča na tretje mesto,« piše v obrazložitvi.

Pri Lavričevem trgu uvede izčiščeno osrednjo kvadratno preprogo dosledno razmejeno od preostale površine trga z obodom dodatnih dreves in nizom klopi in druge urbane opreme. Na drugi strani pa podvoji površino Trga 1. slovenske vlade (tudi z rušenjem nekaterih stavb) v 'Novi trg'. 'Knjižni trg' na mestu grajskega dvorišča že z imenom nakazuje na preselitev knjižnice. Podrobno so podane rešitve tlakovanja Prešernove ulice, Lokarjevega drevoreda in poti ob obzidju z uporabo drugačnih materialov, ki se prične ob jasno nakazanih mejah Kastre. S tako celovito ureditvijo se skladno poveže celotno območje najstarejše pozidave. Smela pozornost do malih urbanih kotičkov sprehajalcu ponudi še Pilonovo piazzeto, Križajevo dvorišče in dosledno oblikovanje 'gas'. Za ureditev obodne poti ob obzidju projekt žrtvuje nekaj stavb (v zasebni lasti), v ta namen tudi 'predre' Štekarjevo hišo in jo preuredi v muzej.

Tudi drugi natečajni izdelki prinašajo številne originalne rešitve, nekatere zelo drzne in morda utopične, vsekakor pa zanimive za javno razpravo, ko bodo (marca) postavljeni na ogled.

* Vir: Občina Ajdovščina

Deli Nazaj