Lavričev trg spet postaja vroča tema na ajdovskih ulicah. Ponedeljkova javna razprava, ki je vsebovala predstavitev javnega natečaja za ureditev starega mestnega jedra Kastre je ponovno obudila nesoglasja med Občino Ajdovščina ter Civilno iniciativo, ki se bori proti zaprtju trga za promet. Strahovi, ki se porajajo na strani iniciative so predvsem vezani na zamrtje življenja na trgu po prenovi ter posledično poslovno izgubo, ki bi jo lahko utrpeli tisti, ki danes na tem področju ustvarjajo svoj posel.

Načrtovana celovita prenova mestnega jedra Ajdovščine naj bi po ocenah stala okrog štiri milijone evrov, vsebuje pa seveda tudi prenovo kanalizacije, plinskega omrežja in elektrike ter tudi novo urbano opremo na trgu in okoliških ulicah. Na natečaj Občine Ajdovščina je prispelo 12 elaboratov, nagrado za prvo mesto pa si je prislužil ljubljanski arhitektni biro Ravnikar Potokar. Njihova zasnova izhaja iz 2000-letne zgodovine mesta in naj bi po prenovi  predstavljala ključno vizuelno ureditev, takšno ki bi jo lahko vključili tudi v turistično ponudbo. Arheologi, ki raziskujejo kaj se skriva pod površjem Kastre zagotavljajo, da so dosedanje najdbe dobro ohranjene in so prepričani, da si celotno območje zasluži postati spomenik državnega pomena.

Župan občine Tadej Beočanin je kot navajajo Primorske novice takole nagovoril zbrane v Dvorani 1. slovenske vlade: »Nikakor ne gre le za ukinitev parkiranja, ampak za širši koncept prenove mestnega središča. Lavričev trg je dnevna soba Ajdovščine in naša želja je, da ga ohranimo in izboljšamo. Prenova je le prvi korak , mi ga želimo napolniti z novimi vsebinami, da bo še bolj privlačen za domačine in za goste. Ne ustvarjamo zabaviščnega parka, kot nam nekateri očitajo. Vsi prebivalci bodo imeli dostop do svojih nepremičnin, kot ga imajo danes. Mogoč bo vsako uro v dnevu, intervencije bodo vedno omogočene, dostava bo urejena. Z Lavričevega trga umikamo samo parkiranje. Tisti, ki garaž nimate, boste še vedno imeli dostop do doma, kjer boste lahko odložili stvari in nato parkirali na urejenih parkiriščih. V ta namen smo uredili dve. Parkirna mesta bodo tudi v gasah«.

Na nasprotnem bregu pa so predstavniki Civilne iniciative, kjer igra glavno vlogo podjetje Fama. V podjetju so seveda upravičeno zaskrbljeni, saj njihov market na placu predstavlja pomembno vlogo v poslovanju celotne družbe Fama. Po njihovih izračunih bi zaprtje marketa stalo čez milijon evrov, ogroženo pa bi bilo lahko tudi poslovanje celotnega podjetja. Zaprt dostop na trg naj bi po njihovih analizah pokazal okrog 15 odstotkov nižje prihodke. Za komentar smo zaprosili direktorja Aleksandra Lemuta: »Za nakup praznega marketa smo se odločili leta 2007 na prigovarjanje tedanjega župana g. Marjana Poljšaka. Lavričev trg je bil tedaj na najnižji možni stopnji. Zapuščen in prazen. Tveganje je bilo ogromno, za nas in za banko. Za pridobitev kredita smo morali zastaviti osebno premoženje. Obisk marketa nas je pozitivno presenetil in poslovanje je naraščaloiz leta v leto. Še najbolj se je realizacija povečala leta 2015 in 2016, potem ko smo prevzeli nadzor nad parkiriščem pred marketom, ki je v naši solastniški lasti (skupaj z DUTB). Tega dejstva ne smemo spregledati pri načrtovani prenovi. Število zaposlenih v marketu se je najprej povečalo na pet in letos že na šest. Nesporno dejstvo je, da imajo kupci to našo ekipo izjemno radi in je eden od pomembnih vzrokov za tako velik obisk marketa. Tega smo zasnovali kot klasični market za mestno jedro in starejše prebivalce, ki se počutijo izgubljeni v prevelikih marketih nakupovalnih centrov. Po izkušnjah je idealna velikost takega marketa 300 m2 in ponudba cca 5.000 proizvodov. In točno tak je naš market "Na placu". Ljudje ga poznajo in "obvladujejo". Skupaj s prijazno postrežbo je postal zmagovita kombinacija. Leta 2015 je Fama praznovala svojo 25 obletnico in ob tem smo prenovili večino naših marketov. Nameravali smo prenoviti tudi market na Lavričevem trgu, ker je potreben prenove in ker si to naši kupci preprosto zaslužijo. Negotovost okoli prenove trga in morebitnega zaprtja marketa pa je te naše načrte prestavila v bolj stabilne čase. Kljub temu smo tvegali in konec leta 2016 del skladišča marketa preuredili v pekarno in jo oddali v najem g. Cigoju. Le ta je že začel
s peko kruha in peciva za markete Fama po "starih" receptih. Njegove "potičke" so navdušile tudi Bruselj ob obisku s strani kraških vinarjev, ki sem si jim pridružil na tej poti. Tudi sami se zavedamo, da je možnosti za izboljšanje ponudbe še veliko in jih načrtujemo. Žal pa ne poznamo pozitivne izkušnje v Sloveniji, kjer bi tak market preživel po prenovi in zaprtju prometa ter parkiranja. Žal, resnično žal! Taka so pač dosedanja dejstva«!    

Aleksander Lemut nam je podal tudi svoje mnenje o nagrajeni rešitvi  prenove Lavričevega trga: »Nagrajena rešitev prenove Lavričevega trga je všečna samo na prvi pogled. V svojem bistvu nam prinaša natančno tisto, kar smo se najbolj bali. To je ena ogromna "kamnita" plošča čez celoten trg. Upam, da ne bo tako "strašljivo" prazna, kot tiste tri v sosednji Idriji. Ustvarjalci nagrajene rešitve, doma iz Ljubljane, so tudi v celoti zgrešili idejo o pergolah ( latnikih? ) z avtohtonimi vinskimi trtami. Le od kdaj je Ajdovščina "vinsko" mesto? Seveda ni, je pa mesto z izjemno bogato industrijsko in tehnično kulturo. Tu je še naša zgodovina iz "rimskih časov"! Trte pa le pustimo sosednji Vipavi. Osebno seveda nisem "strokovnjak" za prenovo mestnih jeder. Če pa že, potem bi trg odprl proti vzhodu, proti Ribniku. Le ta še vedno živi svoje življenje in je absolutno premalo integriran v "življenje" mesta in trga. Z "alejo" med Ribnikom in Lavričevem trgom bi trg povezali z sosesko Ribnik in tako tudi zagotovili "kritično maso" ljudi - obiskovalcev trga. Po mojem mnenju bi bilo potrebno odkupiti stavbo "blagovnice", ki se bo v kratkem prodajala s strani stečajnega upravitelja za zelo ugodno ceno. Stavbo na koncu našega parkirišča bi nato "zrušil" in tako trg tudi fizično odprl proti vzhodu. Seveda ne smemo zrušiti rimskega obzidja te stavbe, ki bi ga tudi dopolnili s primerno veliko "fontano" v stilu iz rimskih časov. Tako bi ustvarili "kraj romanja", oziroma objekt, ki privlači turiste. Južni del te stavbe pa je nujno potrebno urediti v odlično domačo "gostilno", ki jo trg in mesto nujno potrebuje. Terasa gostilne se mora razširiti od vrta pred obzidjem do atrija ob marketu. Tako postane magnet na samem vhodu na trg. Svojo pravo funkcijo dobi tudi novo parkirišče, ki je locirano pred neposrednim glavnim vhodom na sam trg. Garažna hiša na trgu je odlična ideja g. Petra Velikonje in jo velja vsaj preučiti. V tem primeru se ne bojim za prihodnost trga in bi bili res nekaj posebnega v Sloveniji!«

Za konec pa so gospoda Lemuta povprašali še o sodelovanju Civilne iniciative z Občino Ajdovščina: »Pogovorov CILT-a z Občino Ajdovščina praktično nikoli ni bilo. Mislim na pogovore v pravem pomenu besede "pogovori". Stanje je tako, da smo sedaj eni in drugi vsak na svojem bregu. Trenutno poteka "spor" na upravnem sodišču in celo na ustavnem sodišču. Seveda bo za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno dobiti soglasje sosedov in predvsem lastnikov zasebnih nepremičnin ter zemljišč. Pogovori bodo seveda nujni, da se izognemo večletnim sporom in pritožbam. Le teh si resnično nihče ne želi, saj je prenova trga nujna tako z estetskega, kot tudi z vidika povsem dotrajane komunalne infrastrukture«.

Lavričev trg tako ostaja še vedno precejšnja neznanka in ima še mnogo odprtih vprašanj, s katerimi pa se bodo morali odgovorni že kmalu spopasti. Pred nami je precejšnja sprememba v podobi samega mesta Ajdovščina, vsi prebivalci pa si seveda želijo, da bi se v svoji »lastni dnevni sobi« počutili kar najbolje. Zagotovo si Občina želi prenove trga v dobri meri in z jasnim namenom, na drugi strani pa so tudi pomisleki prebivalcev in lastnikov poslovnih objektov upravičeni. Zagotovo pa se nekje skriva rešitev s katero bi bili verjetno vsi zadovoljni in takšno je potrebno iskati. Predvsem prava ideja o vsebini trga bo tista, ki bo močno zaznamovala dolgoročno prihodnost Ajdovščine. Zato bomo na našem portalu v prihodnjih dneh in tednih poskušali predstaviti in ponuditi čim več razmišljanj različnih posameznikov in posameznic, kako naj Lavrčev trg v prihodnje ostane poln življenja tudi po prenovi.

* Preberite tudi:

Javna predstavitev natečaja za ureditev Kastre sprožila burno razpravo

Katera ideja prenove starega mestnega jedra Ajdovščine vam je najbolj všeč?

Deli Nazaj