Teroristične grožnje in teroristični napadi so danes del vsakdana. Skoraj ne mine dan ali pa vsaj teden, ko nekje ne poči. Medtem, ko napad daleč stran od naših oči le redko zaide na naslovnice medijev ali pa v prve minute poročil, je slika precej drugačna, ko se tragedija odvije na domačih tleh, torej v Evropi. Čeprav gre za isto dejanje, ki ima za posledico ravno takšne človeške žrtve, kot smo mi sami. Zelo pogosto pa tudi napadalci prihajajo iz istih struj, v zadnjem času najpogosteje za terorizem skrbi Islamska država.

Včerajšnji popoldanski mir je presekala novica o napadu v Londonu. Na srečo bi lahko dejali, da je napad terjal »le« tri smrtne žrtve ter sedem hudo ranjenih. Vendar pa je vsaka žrtev še kako odveč in nepotrebna. Strah po napadu pa je podoben, ne glede na število žrtev in ne glede na kraj napada. London je bil doslej le redko tarča hujših terorističnih groženj, zadnji podoben incident je angleška prestolnica doživela leta 2005. Vendar pa je bilo glede na velikost in pomembnost mesta seveda utopično pričakovati, da se napad kot se je zgodil včeraj, ne more zgoditi. Bilo je le vprašanje časa, kot je vprašanje kje bo počilo naslednjič.

Napadalec naj bi bil 52-letni Khalid Masood, rojen v Kentu, živel pa je v West Midlands. Masood trenutno ni bil obravnavan v policijski obravnavi in ni imel teroristične preteklosti. Policiji je bil v preteklosti poznan za motenje javnega reda in posedovanja orožja. Prvič so ga obsodili že leta 1983, nazadnje pa leta 2003 zaradi posedovanja noža. Odgovornost za napad je prevzela teroristična organizacija Islamska država, poroča agencija AFP. "Napadalec je bil naš vojak," so sporočili islamisti.

Napadalec je najprej na Westminstrskem mostu z avtomobilom zapeljal v skupino ljudi in jih več tudi povozil. Britanska premierka je dejala, da je tam poškodoval 12 Britancev, tri Francoze, dva Romuna, štiri Južnokorejce, enega Nemca, Kitajca, Irca, Italijana in dva Grka. Dve osebi pa sta umrli. Nato se je z avtomobilom zaletel v ograjo parlamenta, zatem pa vdrl na območje parlamenta. Tam je po navedbah policije zabodel enega policista, ki je pozneje podlegel poškodbam. Napadalca je nato ustrelila policija.

Kakšno je življenje v Londonu dan potem, smo povprašali Ajdovca, ki že več let živi in dela v angleški prestolnici. Je danes, dan po napadu, London kaj drugačen, morda previdnejši?

"Ja vsak tovrsten napad je napad zase, noben ni večji ne manjši, vsi so enako grozni. Svojcem žrtev ter udeleženim v napadu bi težje rekel, da je  ta napad kaj manjši ali manj pomemben kot ostali. A obseg napada je bil vendarle manjši. Sam sem sicer že dva dni v Dublinu, tako da ne čutim posledic napada. Vem pa da je vzdušje nekoliko turobnejše kot običajno, kar je normalna posledica napada. A mesto kot je London take zadeve hitro "požre" vase in že čez nekaj dni  bodo zadeve spet popolnoma normalne. Vsekakor pa ni prijetno ljudem biti v bližini, kjer se dogajajo tovrstni napadi. Prijatelj v Londonu mi je recimo rekel, da je tokrat raje vzel Uber kot podzemno za pot domov. Najverjetneje včeraj ni bil edini."

London je ena izmed evropskih prestolnic in zagotovo tako tudi vedno mogoča tarča terorizma. Je bila ta možnost napada že pred včerajšnjim napadom v zraku? Ima strah pred terorističnim napadom morda pomembno mesto v vsakdanjem življenju prebivalca Londona?

"Dinamika takega mesta je zelo zanimiva. Mislim, da je še najbolj primerna neki divjini ali džungli ali morju, kjer potencialno plavajo nevarne ribe. Zadeva funkcionira in vedno se vsi zavedajo, da se kaj lahko zgodi. Zavedaš pa se tudi, da je zelo malo verjetno, da se to zgodi ravno tebi. Možno pa je. A vendar, če se odločiš živeti v taki metropoli vzameš vse dobro in vse slabo v zakup. Drugače ne gre, kot tako".

Kljub vsemu velja angleška prestolnica za mesto tisočerih kultur. Rasna mešanost je nekaj povsem normalnega, prav tako v medijih in politiki ni začutiti podobne nestrpnosti do tujcev kot v mnogih drugih evropskih državah, vključno s Slovenijo. Kakšno pa je dejansko stanje? Imajo tudi Angleži svoj otok populizma in nacionalizma in kje je ta morda v Londonu najbolj opazen?

"Na prvo žogo je res. Gre za kulturo, ki je že generacije vajena mešanja kultur, ras, ver. Če živiš v takem okolju, počasi izgubiš občutek za razlikovanje ljudi glede na barvo kože ali veroizpoved. Torej te klasične bazične nestrpnosti ni tako veliko, kot recimo v kulturah srednje in vzhodne Evrope, kjer je družba precej bolj monokulturna. Je pa v britanski družbi vedno obstajala segmentacija in prikriti rasizem. Dvajsetletni fant, rojen v VB, pakistanskih ali nigerijskih korenin nikoli ne bo imel enakih možnosti kot njegov beli, anglosaksonski vrstnik. Še slabše je to za dekleta. A tudi tu se segmentacija ne konča. Tudi "beli" iz revnejših, delavskih slojev nimajo niti približno enakih možnosti, kot tisti iz višjih slojev. V mestih kot so Birmingham, London, Manchester obstajajo cela naselja t.i. "podrazreda, ang. under class". Obenem obstaja tudi ogromno na pol propadlih mest po Veliki Britaniji, ki so bila nekoč središče industrijskega buma, danes pa spalna naselja brez služb, brez prihodnosti. Ogromno ljudi je na državni podpori in verjamejo v to, da nimajo služb zaradi  poceni delovne sile iz tujine. Skratka, za to razlago bi potrebovali veliko več časa in prostora, saj gre za celo sociološko študijo britanske družbe. A vendar, da, v Veliki Britaniji je prav v zadnjih letih zelo prisoten politični populizem in oportunizem. Prav ta je sprožil brexit in ostale domine, ki so sledile po svetu: Trump, Vzhodna Evropa itd. V Londonu je tega nekoliko manj, saj je to velemesto, ki presega same nacionalne okvirje Velike Britanije, a če je kje opazen, je potem v določenih predmestjih severnega in severovzhodnega Londona."

Deli Nazaj