Kar veliko priprav je bilo potrebnih, da je osemindvajsetčlanska ekipa, med katerimi so bili umetniki ter strokovni in karitativni sodelavci že v nedeljo,  23. aprila iz Ajdovščine z avtobusom romala v Rim, kamor smo prispeli pod večer. Zanimiva je bila že dostava slik, stojal in vsega ostalega iz avtobusa v razstavišče, saj je v središču mesta veliko ulic in trgov zaprtih za promet, vendar nismo se ustrašili in okrog polnoči je bila razstava že postavljena.

Naslednji dan so se nekateri odpravili raziskovat rimske znamenitosti, drugi pa smo v cerkvi, ki je za korak oddaljena od znanega Trga Navona številnim obiskovalcem razlagali o slikah, o naših umetnikih, o karitas, predvsem pa o našem koščku Slovenije iz katerega prihajamo. Zvečer se nam je pridružil škof Jurij , njegov tajnik Blaž in ravnatelj Karitas oz. škofov vikar za pastoralo Slavko. Začeli smo z mašo, ko jo je daroval škof Jurij, ob somaševanju rektorja bazilike, ravnatelja in številnih slovenskih duhovnikov, ki bivajo v Rimu. Molitev v dveh jezikih je s petjem in igranjem obogatil Gianni Rijavec. Pozornost številnih sta bila pri darovanju deležna tudi Beti in Kristjan, sinjevrška mlada moč, ki sta prinesla kruh in vino. Poleg naše skupine so bili prisotni tudi romarji in člani diplomatskega zbora kar desetih držav, od Evrope, do Japonske in Amerike. 

Tudi program odprtja razstave je s slovensko pesmijo obogatil Gianni, v nagovorih Slavka Rebca, Anamarije Stibilj Šajn, Jožice Ličen in evropskega poslanca Lojzeta Petrleta pa se je prepletala beseda o umetnosti, karitativni dejavnosti in pogumu, ki ga vsi potrebujemo za dosego lepega in dobrega med nami in v svetu. Razstavo je v domačem jeziku in jezikih prisotnih diplomatov odprl veleposlanik gospod Tomaž Kunstelj. Po ogledu razstave, kjer so nekatere slike že dobile svojega posvojitelja, se je druženje nadaljevalo v knjižnici. Dobrote iz Sinjega vrha, vino iz Vipavskega Križa in domače pecivo iz Višenj je navdušilo obiskovalce in idej za sodelovanje ni zmanjkalo.

Naslednje jutro smo se zbrali v baziliki Sv. Petra pri skupni  maši, ki jo je daroval br. Štefan Kožuh, generalni vikar kapucinov. Tudi ta dan smo bili nekateri na razpolago obiskovalcem razstave, drugi pa so odšli na oglede, med drugim so obiskali tudi Center Alietti. Zvečer je spet sledila karavana slik iz razstavišča na avtobus.

Pravijo, da vsak delavec zasluži svoje plačilo in avdienca pri papežu Frančišku na Trgu Sv. Petra je bilo vsem največje poplačilo za trud in skrbi. Med sto in več tisoč ljudmi, različnih barv, narodnosti, pa tudi ver, resnično začutiš svet v malem in papežev nagovor človeku vliva pogum, saj je kar nekajkrat ponovil: »Vsi smo popotniki in Bog je vedno z nami, zato ne bojte se.« Vstopnice za prisotnost na Trgu sv. Petra smo dobili vsi, za vstop v prostor, kjer je možnost tudi rokovanja s papežem pa smo dobili le dve. Slikarko Miro Ličen Krmpotić in likovno kritičarko Anamarija Stibilj Šajn smo izbrali, da sta v imenu nas vseh stisnili roko papežu Frančišku in mu izročili darila: v veliki škatli je bilo vseh dvaindvajset katalogov Umetniki za karitas, v katerih so zapisana imena več kot 1500 slikarjev in kiparjev, katerih dela so bogatila kolonijo in več kot 270 potujočih razstav. Za vseh pa je bil nepozaben dogodek, ko je papež skozi množico ljudi, ki so mu hoteli stisniti roko zagledal v Mirinih rokah potico in vzkliknil »slovenska potica« in kar sam poiskal njeno roko. Ja Marinka iz Višenj je s svojo potico navdušila celo papeža. Preprosto vendar srčno.

Istočasno so bili, sicer na drugem koncu trga, na avdienci tudi ministri prve slovenske vlade z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, z namenom, da se zahvalijo papežu, ker je pred petindvajsetimi leti prav sveti sedež med prvimi priznal samostojno Slovenijo. Tako, kot se za Slovence spodobi smo se po zaključku avdience dobili in na Trgu Sv. Petra je zadonela slovenska pesem, tudi  Zdravljica.

Umetniki za karitas, lepo in dobro potuje naprej, prihodnji teden gremo v Novo Mesto, v juniju pa v Mursko Soboto, istočasno pa že potekajo priprave na 23. kolonijo na Sinjem vrhu, ki bo potekala pod geslom: »Ljubezen je..«. Prav v teh dneh je prišla po pošti iz Japonske slika, ki jo je daroval umetnik, ki bi sicer želel sodelovati v koloniji, vendar ne more, ker je pot zanj predraga. Resnično, dober glas, seže v deveto vas.

Jožica Ličen

Deli Nazaj