Lurd (francosko Lourdes) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées. Dobrih 16 ur vožnje je potrebnih, da se pripeljete v kraj, ki se je zgodovinsko proslavil v 8. stoletju, ko sta se za mesto in njegovo trdnjavo borila lokalni voditelj Mirat in Karel Veliki, frankovski kralj. Karel Veliki je dolgo oblegal trdnjavo, vendar se Mirat ni predal. Legenda pravi, da se je nenadoma pojavil orel in pred Miratove noge vrgel velikansko postrv. To so razumeli kot tako slabo znamenje, da je lokalni škof prepričal Mirata, naj se preda Nebeški kraljici. Obiskal je Črno devico iz Puya, da bi z darovanjem potrdil svojo odločitev. Očaran nad njeno izredno lepoto se je predal in spreobrnil v krščansko vero. Na dan krsta je Mirat prevzel novo ime Lorus, enako je bilo poimenovano tudi mesto, ki se danes imenuje Lourdes oz. po slovensko Lurd. Svetovno slabo pa je Lurd doživel leta 1858, saj naj bi se takrat večkrat prikazovala Marija. Mesto Lurd leži na višini 420 m. Skozi mesto teče reka Gava (Gave de Pau), ki izvira v Gavarnie in v katero se iztekajo manjše reke iz Barègesa in Cauteretsa. Gava se potem usmeri proti Pau in Biarritzu. Zraven reke je skalni hrib, imenovan Massabielle (okcitansko massa vièlha - stara skala), v katerem je tudi naravna skalna votlina, in prav tam se je 1858 prikazovala Marija. To pa je seveda v kraj prineslo množice vernikov iz celega sveta. Mnogi med temi obiskovalci so bolniki, ki upajo na ozdravitev s pomočjo lurške vode, ki naj bi imela zdravilne učinke. Množice jo pijejo in se z njo umivajo. Od leta 1860 je Lurd obiskalo preko 200 milijonov obiskovalcev, Rimskokatoliška cerkev pa je uradno priznala 67 čudežnih ozdravitev. Od decembra 2007 je pročelje Bazilike Rožnega venca okrašeno z razkošnim mozaikom slovenskega umetnika p. Marka Ivana Rupnika.

Lurd pa ni le kraj kamor bi množično romali le verniki. Vanj prihaja tudi vse več ljubiteljev gorskega kolesarstva, saj okolica ponuja izjemne pogoje za uživanje na dveh kolesih. Lurd je namreč vstopna točka v kolesarski raj, ki ga ponujajo slikoviti Pireneji v bližini. Vsako leto se po teh poteh zvrsti več desettisoč kolesarjev. Svetovno kolesarsko slavo pa je Lurd doživel z organizacijo tekme za svetovni pokal v spustu (downhill). Tekmo letno obišče približno 40.000 gledalcev, vzdušje pa bi zlahka lahko primerjali s slovenskim praznikom poletov v Planici. Tudi letos ni bilo nič drugače, zadnji aprilski vikend je bil ponovno poln kolesarskih vernikov, ki domače tekmovalce častijo skorajda kot Boga. Letos se jim je do popolnosti izšlo, saj sta na zmagovalnih stopničkah stala kar dva Francoza in opisati navdušenje nad tem bi bilo skorajda nemogoče. V posebno čast pa si lahko štejemo tudi dejstvo, da je bil del omenjenega spektakla ajdovski kolesarski klub Črn Trn, ki je ponosno in obenem zelo uspešno zastopal barve Vipavske doline. Med člani Miranu Vauhu sicer ni uspela ravno najboljša vožnja, zato pa je odlično nastopila članica ajdovskega kluba Monika Hrastnik, ki je v izjemni konkurenci deklet iz celega sveta, zasedla vrhunsko 14. mesto. Glede na proračun kluba in razmere za trening, ki vladajo pri nas, je takšna uvrstitev skorajda čudež in plod ogromne volje, odrekanja in energije. Morda se na trenutke celo premalo zavedamo, v kakšni konkurenci je Ajdovščina zastopana v barvah kolesarskega kluba Črn Trn, komu vse se postavljamo ob bok, predvsem pa premalo v podobnih trenutkih izkorstimo priložnost, da Vipavsko dolino predstavimo kot kolesarjem prijazno okolje. V razmislek odgovornim.

Fotogalerija Klavdij Blažko

Deli Nazaj