Andrej Zaman, ki ga bolje poznamo kot specialista za kolesarske brevete, se je pretekli vikend udeležil izjemne tekaške preizkušnje v Firenzah, dolge kar 100 kiolmetrov, na trasi pa se je bilo treba boriti tudi z 1500 višinskimi metri. Žal mu tokrat ciljna črta ni bila usojena, kot sam pravi pa mu bo prihodnje leto zagotovo.
O takšnih in drugačnih podvigih Andreja Zamana smo na teh straneh že precej pisali. Večinoma sicer o kolesarskih dosežkih, predvsem prečkanje Združenih držav Amerike je bila posebna in čista uživancija. V zadnjem času pa se Andrej precej posveča tudi tekaškim preizkušnjam, takšnim kjer se pretečeni kilometri štejejo v trimestnih številkah. Spomnimo se lanskega decembrskega tekaškega izziva stotih kilometrov čez ajdovska polja, ki se bo ponovil tudi letos. Predvsem pa so misli Andreja Zamana usmerjene v letošnje poletje in skok na Japonsko, kjer se bo udeležil znamenitega in težkega kolesarskega breveta.
Še preden pa se popolnoma posveti deželi vzhajajočeha sonca, se je Andrej Zaman udeležil sto kilometrov dolge tekaške preizkušnje v Firencah, 100 km Passatore. Na štartu se je zvrstilo kar 2700 udeležencev, od tega deset Slovencev. Najhitreje je sicer s progo opravil Italijan Giorgio Calcaterra, ki je na cilj pritekel po dobrih sedmih urah teka. Andrej Zaman je zaradi težav, žal odstopil na približno polovici proge, kako je sam doživel dogajanje v Firencah, pa si preberite v spodnjih vrsticah.
Tek s tradicijo in dušo, ki je na sporedu že 45 let. Prvič so ga organizirali leta 1973 in 100 km težkega in hribovitega terena od Firenc do Faenze z okoli 1500 višinskimi metri poteka preko dveh prelazov. Eden je na višini 470 m, drugi na 925 metrih nad morjem. Letos nas je bilo na štartu okoli 2700 udeležencev, večinoma so to bili Italijani, saj je na njihovem domečem terenu in šteje za njihovo državno prvenstvo na 100 km, precej med njimi pa tujcev in nekaj Slovencev. Nimam podatka, da bi bil poleg mene še kdo iz ''naših'' krajev.
Štart je bil preteklo soboto ob treh popoldne v Firencah, ki so bile polne turistov, pri preko 30 stopinjah. Organizacija je bila odlična in okrepčevalnice, ki so bile na vsakih 5 km, so bile odlično založene. Na prelazih je bilo vzdušje kot na kaki veliki kolesarski dirki, ko so bili gledalci po sredi ceste in so se ti v huronskem navijanju umikali, ko si se jim približeval. Neverjetno. Vse dlake ti gredo pokonci.
Žal so se me že pred štartom lotile kvalitetne prebavne motnje in slabo pocutje. Prvi klanec, dolg kakih 14 km na 470 m nad morjem, je še nekako šel in tudi spust do 33. km, potem pa so se tezave le še stopnjevale. Mislil sem, da se bo stanje v drugi in najtežji klanec z znižanjem temperature v večernem in nočnem času izboljšalo, a je bilo vedno slabše. 5 km pod vrhom ni šlo vec. Slabost in siljenje na bruhanje sta bili prehuda in na 43. km sem žal odstopil. Takrat sem se vedno imel tempo za 11 ur in pol. Vsekakor je to zame, kot novinca v tekaškem ultra svetu, ena velika izkušnja več za v prihodnje. Glede na to, da gre za tradicionalni tek in bo v naslednje leto spet, imam konec maja 2018 že zaseden termin ... Izziv bo še večji.
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
