Prvošolec Evan: »V prvem razredu mi je bilo zelo lepo. Všeč so mi bile igre in sprehodi v gozd. Rad sem se igral s sošolci. Tudi pri angleščini in italijanščini smo se igrali. Naredili smo svečko, spletli smo si pas in palčka. Čeprav nisem imel domačih nalog, sem se naučil vse črke in številke.«

Prvošolka Maria Klara: »Prvi razred je bil v redu. Doživela sem ročna dela, kjer sta me spremljala škrat Matija in ga. Bratina Furlan. Doživela sem angleščino, kjer me je spremljala ga. Francetič, in pouk italijanščine, kjer me je spremljala razredničarka ga. De Castro. Najboljše mi je bilo pri ročnih delih delanje svečk, pri angleščini pesmica o barvah, od pouka glavne ure in od italijanščine pa pesmica Del sol amata luce (Ljubeča sončna luč). In še gozd, ko sem odkrivala zanimivosti. V gozdu mi je bilo povsod zelo lepo. In še glasba, malica in odmor … ma vse je bilo fajn.« 

Starša Vlasta in Jani Černe: »Ko nama je bila predstavljena waldorfska pedagogika, sva bila nad njo hitro navdušena. Zdela se nama je neko logično nadaljevanje najine vzgoje in najinega pogleda na življenje.

Danes, ko je prvo šolsko leto skoraj za nami, lahko rečeva, da je šola s svojim pristopom do otroka, z načinom dela in učnim programom presegla vsa najina pričakovanja. S hvaležnostjo in navdušenjem gledava najinega otroka, kako pridobiva intelektualno znanje, širi svoja duhovna obzorja ter krepi občutek do sočloveka in sveta okoli sebe.

Danes lahko mirno potrdiva, da je stereotip waldorfske šole, da so tam otroci preveč zaščiteni, da jim ni potrebno nič delati, da so razpuščeni in da v šoli ni nobene avtoritete, zgolj stereotip, prepričanje tistih, ki s šolo do sedaj niso imeli nikakršnega stika in so si ustvarili svoje lastno mnenje na podlagi govoric. Bo že držalo, da za dobrim konjem se vedno praši.«

Starša Mei in Zoran Podgornik: »Waldorfsko pedagogiko sva letos kot starša doživela na "lastni koži" – res pozitivno izkustvo in prava odločitev. Ko vidiš to veselje, to radost bivanja, čudenje, pričakovanje novega dne, nasmehe, petje, poplesavanje, to lahkotnost, spontanost v želji po učenju in spontanost v znanju, sočutje ... to polnost življenja – "vdih in izdih", ki ga občuti cela naša družina. Hvaležna sva, da hčerka lahko obiskuje waldorfsko šolo in da imamo starši v tej dolini možnost, da svoje otroke zaupamo v roke tem čudovitim pedagogom in postanemo učenci življenja tudi mi sami.«

Mamica Urška Trampuš: »Biti v sožitju z naravo, z dušo in s celim svojim bitjem so besede, ki na kratko opišejo način waldorfskega dela z otroki. Zavedati se sebe, svoje okolice in vse to živeti in uživati. Kaj lahko boljšega privoščiš svojemu otroku? Šola daje otrokom čudovito popotnico za življenje in delovanje. Otroci so veseli in izredno zadovoljni in z njimi tudi mi starši!«

Mamica Martina Golob: »Ko opaziš neverjetno in pristno navdušenje nad vsakdanjim obiskovanjem šole;

ko se ti naježi koža ob poslušanju otroka, ki vedno znova deklamira in prepeva nove in nove pesmice, polne življenjske simbolike in neverjetne globine;

ko nenadoma opaziš neverjeten napredek pri razumevanju dveh tujih jezikov;

ko zaznaš, da se otrok veseli odraščanja;

ko …

Takrat veš, da je bila to PRAVA izbira in si za otroka vesel in srečen. Pomirjen. To je šola, ki postavlja trdne temelje za zdravo in polno življenje.«

Starša Suzana De Luca in Vladimir Hmeljak: »Rada bi hodila v tako šolo!«

Mamica in učiteljica Ksenija Francetič: »Svet se spreminja in otroci se spreminjajo. Naši otroci bodo v prihodnosti spreminjali svet. To generacijo zdaj vzgajamo in izobražujemo mi. Na srečo je tu waldorfska pedagogika, ki ima odgovore na jutrišnja vprašanja. Le-ta poučuje na način, ki ohranja otroke bolj budne, bolj čustvene, polne empatije ter zavedanja sebe in drugih. Spodbuja spoštovanje do življenja in krepi močno voljo. Pedagogi se zavedamo, da je vsak otrok nekaj posebnega, zato z zelo pestrim načinom poučevanja razvijamo otrokove talente. Hvaležna sem, da moj sin seje seme v tej šoli, da bo lahko v življenju žel sadove v tem lepem svetu.«

Razredničarka Michela De Castro: »Prihodnost s svojimi izzivi zahteva od mladih veliko več kot zgolj znanje. V današnjem času, ko se vse tako hitro spreminja in nam tehnologija omogoča neposreden dostop do nešteto informacij, je nujno, da človek nikoli ne pozabi na svojo glavo, na svoje roke in na svoje srce. Waldorfska šola je šola za glavo, roke in srce. Povsem primerna je za današnji čas, ker v otroku spodbuja ustvarjalnost in vedoželjnost in v njem krepi pozitivno samopodobo, voljo in vztrajnost pri delu. Ob tem pa skrbno neguje otrokov odnos do narave in do vseh ljudi.«

Učiteljica Nives Bratina Furlan: »Vesela sem, da skupaj gradimo šolo, ki tako pri učencih kot tudi pri učiteljih in starših prebuja, krepi in ohranja radoživost, ustvarjalnost, sočutje in vse tisto, kar je v nas dobrega in lepega.«

* Nives Bratina

Deli Nazaj