ZAKAJ PRIHAJAJO TURISTI V VIPAVSKO DOLINO?

V prvi polovici leta 2017 sta občini Ajdovščina in Vipava zaznali 12% rast prihodov gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Dovolj dober razlog, da raziščemo, čemu takšen vzpon.

V TIC Ajdovščina izpostavljajo kot turistom najbolj zanimive zgodbe - rimsko obzidje Castra z ajdovsko rimsko zgodbo ter idilo starodavnega, nekoč najmanjšega mesta v habsburški monarhiji – Vipavskega križa. V istem dihu spomnijo na še pestro zgodovino industrializacije ob reki Hubelj, ki bi si v prihodnje, po njihovem mnenju, zaslužila svojo muzejsko zbirko. Kot zanimivost pripovedujejo o tujcih, ki se jim oglašajo iz drugih koncev Evrope oz. sveta in se zanimajo za svoje prednike, ki so bili zaradi plesa usode ali pa zgolj družinskih razlogov primorani odpotovati v inozemstvo. Zadnje čase je veliko povpraševanja Madžarov, ki se zanimajo za grobove svojih sorodnikov – udeležencev prve svetovne vojne, ki morebiti danes ležijo v tovrstnih raztresenih  grobovih po Vipavski Dolini, ki je sredi prve svetovne vojne služila kot zaledje te morije.

Turisti danes hočejo aktivno preživljati svoj prosti čas. Povečuje se zanimanje za pešpoti, kolesarske poti, obiskovanje dobrih turističnih kmetij. V turističnem centru Ajdovščina zaznavajo upad t.i. tranzitnih turistov, povečuje se namreč število tistih, ki so si Vipavsko dolino že vnaprej izbrali za eno izmed destinacij. Vedno manj je tudi velikih organiziranih skupin, ki bi prihajale preko agencij. V porastu pa so manjše skupine, ki so se za izlet oz. potovanje odločile v lastni organizaciji. Ob upadu prvih in porastu drugih, bi lahko logično sklepali, da je to škoda za turizem, saj je manj množic in vedno več dela za vodiče ob obiskih manjših skupin, a na ajdovskem TIC-u poudarjajo, da so prav majhne skupine pozornejše na to, kar vidijo in kar doživljajo, pristnejši je stik in tako pride do izraza tudi odprta narava vipavskih ljudi, katero tuji turisti cenijo.

Poseben pečat tako Ajdovščini kot tudi Vipavi  dajeta reki. Prva reka Hubelj, druga reka Vipava, ki kot zanimivost edina v Evropi izvira v deltasti obliki, ob tem pa ne gre pozabiti, da se Vipavo zaradi številnih mostov in povezanosti z vodo velikokrat imenuje kar »slovenske Benetke«.

Graščine in sakralne stavbe zasedajo prav tako posebno mesto. Posebej Vipava se lahko ponaša kar z nekaj temi. Nad njo še vedno mogočno kraljujejo ruševine t. i. Starega gradu, v njenem samem središču veličastni dvorec Lanthieri s slikovitim dvoriščem ter grad Tabor, ki je bil zgrajen iz obrambe proti Turkom.

Kaj pa domači obiskovalci? Direktorica TIC-a Vipava mag. Iris Skočaj razlaga, da je teh predvsem v prehodnih obdobjih med glavnima letnima časoma:  Predvsem spomladi in jeseni prihajajo k nam skupine iz različnih koncev Slovenije in se odločajo za najem lokalnih vodnikov, da jim predstavijo Vipavo in okoliške vasi.

Turistična agencija »Wajdušna« za razliko od TIC-ev ponuja manj klasične turistične pakete, trudijo se za izvirnost. Jani Peljhan iz »Wajdušna« pravi, da je za njega največji turistični potencial Vipavske doline v vinu in kulinariki. Sam poudarja turistične pakete Winestronaut in t.i. »hike & fly«. Slednji je še posebej zanimiv za športnike, saj ponuja pohod na Goro, nato pa spust s padalom nazaj v dolino, priljubljeno je tudi kolesarstvo npr. med vinogradi. Možnost je celo najem kolesarskega vodiča. So pa kolesarske poti še vedno preslabo označene. Peljhan poudarja tudi, da je danes vedno bolj pomembna »zgodba«: »novodobnega turista ne zanimajo več statistični podatki in letnice gradov, cerkva itd. zanimajo jih edinstvene zanimivosti, ki si jih bodo zapomnili. Vsak izmed nas ponudnikov ima v žepu določene zgodbe, ki jih pripoveduje svojim gostom, ter tako naredi celotno izkušnjo zanimivejšo in bolj avtentično. Nekatere zgodbe so resnične, druge so bolj domišljijske, važno je samo to, kako jo pripovedovalec pove. Zelo je pomembno, da se turistu posvetimo osebno in ga ne smatramo zgolj kot številko. To je nekaj, kar potem cenijo in si tudi zapomnijo.« še dodaja.

Matjaž Zgonik iz izjemno priljubljenega tandema »Winestronaut«, ki jim za »misije« predstavljajo turistična raziskovanja vinskih kleti in vipavske okolice, vidi »zgodbo« nekoliko drugače: »Če greš ven na teren, imaš zgodbe, ki jih lahko deliš. V nasprotnem primeru si doma in se nad vsem pritožuješ. Ko govorimo o zgodbi, ki pritegne turista, nikakor ne moremo govoriti o umetno navdahnjenih, vsaj v našem primeru ne. Naša misija je, da gostom predstavimo, kako pri nas živimo, govorimo jim realne zgodbe, zgodbe naših nonotov, današnjih predstavnikov, okolja, zgodovine, itd.«

Skočajeva iz vipavskega turistično-informacijskega centra pa našteva konkretne zgodbe. Najbolj je znana seveda vinska, poleg nje pa rimska, saj je bitka »Pri Mrzli reki« in z njo povezana burja, še danes eden redkih pomembnih svetovno zgodovinskih dogodkov na slovenskih tleh. Vipavska občina se lahko ponaša tudi z »domovanjem«  zgodbe o slovenski himni, tu je tudi zgodba o plemiški družini Lanthieri in njihovim veličastnim dvorcem v samem središču Vipave. Skočajeva obljublja, da bodo prav na teh zgodbah delali še naprej, da bodo omogočili turistom »še bolj pristno doživetje naših krajev in naše bogate zgodovine« kot sama zaključuje, hkrati pa spomni še na Nanoško planoto, ki v poletnem času ponuja možnost za rekreacijo ali pa zgolj sprostitev v naravi.

Turistični delavci, katere smo spraševali, so radi povedali, da ne glede na to, da še nimajo dovršeno urejenih poti, kampov, dostopa in nasploh celovite ureditve večine naravne dediščine, za razliko od Gorenjske ali Obale, so mnogi obiskovalci prav nad to neokrnjenostjo navdušeni ter se zaradi tega celo vračajo.

Dejstvo je, da hočejo obiskovalci Vipavske doline čim več pristnejšega doživetja lokalnega okoliša. To se odraža tudi v gostiščih, saj gostje cenijo, da dobijo na krožnik nekaj avtohtonega vipavskega, ki naj bo okusno tako za povprečnega gosta kot tudi za tistega, ki da na vrhunsko gastronomijo nekaj več. Vipavski okoliš se lahko tako pohvali s preko 33 najrazličnejšimi gostišči. Ta ponujajo tako pristno domačo, vrhunsko kot tudi preverjeno kulinariko. Prav gostinska ponudba pa se zaenkrat kaže kot najbolj izpopolnjen turistični vidik zgornje Vipavske doline. O tem govorijo tudi vedno polni kulinarični dogodki ter vedno bolj mednarodno uveljavljeni kuharski mojstri.

Čemu je tako? »Winestronaut« Zgonik, pravi, da je za prepoznavnost slovenske kulinarike največ naredila Ana Roš iz Hiše Franko, »Smo namreč na odlični poziciji, na vmesni poti med Ljubljano in Kobaridom. Nor bi bil, da se ne bi ustavil v Vipavski dolini.« še dodaja.

VINORODNA DOLINA

Pri Vipavski dolini torej ne gre prezreti njene bogate in starodavne vinogradniške tradicije. Prvo trto naj bi tu zasadili že Rimljani. Tudi mag. Iris Skočaj iz TIC Vipava je zadovoljna z vinsko zgodbo Vipavske doline. Po desetih letih obstoja vinoteke, ki deluje v sklopu TIC Vipava, so letos zaznali obiska za kar 78% več v primerjavi z istim obdobjem lani. Skočajeva pripisuje tako porast v izbiri več kot 220 vinarjev, možnosti degustacije ter zelo ugodnih cenah buteljk vina, ki so iste kot pri vinarjih v kleteh. Poleg turistične promocije, pa se po degustaciji in obisku v Vinoteki  mnogo obiskovalcev tudi pozanima za določenega vinarja, ki ga velikokrat kasneje tudi posebej obiščejo. Poleg ponudbe vin pa razpolagajo tudi z lokalno pridelanimi izdelki in ponudbo le-teh še razširjajo.

Zgonik, ki pozna širšo vinsko sliko Vipavske doline neposredno, pravi da se pri sestavljanju programa »Winestronaut« ni zgledoval po drugih, na prvi pogled podobnih ponudnikih. Sami imajo krožne poti, sodelujejo s približno 25 lokalnimi vinarji. En izlet predstavlja obisk dveh kleti. Zagovarja tudi, da se obiski opravljajo počasi, skorajda spontano, »Misija winestronauta je še vedno ista…Šli smo prvič s turisti v hram ravno tako, kot gremo še danes, na način kot gremo tudi sami, v družbi svojih prijateljev.« Pravi Zgonik, ki istočasno še poudarja, da so za njega unikat Vipavske doline prav ljudje. Ob tem spomni na besede vipavskega buditelja in pomembnega vinogradnika Matija Vrtovca, ki je rekel, da so »Ipavci odprtega srca in odprtih kleti.«

In že ko smo pri vinu, posebej kakovostnemu in vrhunskemu. Kje je meja, da bo uživanje te alkoholne pijače  še vedno v mejah kulture? Zgonik ne zagovarja masovnega turizma, ob tem pove tudi , da je že zavrnil turistične agencije, ki so bile pripravljene na trgatev oz. po vipavsko »bndimo« oz. »vandimo« pripeljati avtobuse predvsem mladih turistov, ki bi v tem videli priložnost, da bi zraven prekomerno uživali alkohol. Sam  doživeto podaja mnenje, da je vino pijača bogov in temu primerno moramo imeti do nje tak odnos.

Vinsko bogastvo Vipavske doline se od drugih vinorodnih področij razlikuje tudi po nekaterih avtohtonih vinskih sortah. Gostje, ki se udeležijo krožne poti »Winestronaut«, povečini ne povezujejo vrhunskega vina s Slovenijo, razen nekaterih izjem, ki so ponavadi poznavalci vina in so že seznanjeni s tem, kar bodo videli.

Če so vinarji sami svoji gospodarji, pridemo kmalu do vprašanja, kaj pa enotna vinska klet in množična proizvodnja vina? Agroind Vipava s svojim zgledno urejenim gostiščem in bogato preteklostjo še vedno ponuja turistični potencial, a obravnava preteklih let bi odprla drugačno temo, lahko pa z novim nakupom Agroinda (zopet) verjamemo v boljšo prihodnost, tudi za turizem, ki bi se lahko ob tem še dodatno razvil in okrepil.

KJE LAHKO TURISTI V VIPAVSKI DOLINI PREBIVAJO?

Število nočitev je v primerjavi s prejšnjim letom zaenkrat naraslo na 9.5%. Glavnina obiska je seveda julija in avgusta. Turistični delavci opažajo, da zaradi polne zasedenosti in trenutnih nastanitvenih možnosti v Vipavski dolini rast nočitev v prihodnje ne more več skokovito naraščati. Pri tem pa niti ni tak problem omogočanje novih nočitvenih kapacitet, temveč zadostna zasedenost le teh skozi  celo leto.

V Mladinskem hostlu Ajdovščina razkrivajo, da še v nobenem juliju niso gostili toliko tujih turistov kot letos. Večinoma jih ostane za dan, dva in nato nadaljujejo pot. Damijana Kobal iz kampa Vrhpolje prav tako govori o rekordni sezoni, pravzaprav, da se vsako leto zgolj povečuje in presega njihove nastanitvene zmožnosti, zato jih preusmerjajo tudi v druge bližnje kampe. Ob vprašanju, če je to zdrava konkurenca, z nasmehom odvrne: »Nobeden ne bo od tega obogatel, vsi skupaj pa lahko s sodelovanjem imamo samo še več.« Turisti so povečini iz severnega dela Evrope, zaznati pa je, sodeč po njihovih prikolicah, pogovorih z njimi in povpraševanjih, da se za kamp odloča vedno več premožnejših gostov, ki se naveličani hotelske ponudbe zatekajo v naravo.

Tu imajo poleg kampov velik potencial tudi turistične kmetije. Nekaj je še zasebnih sob in hotelov, prav na slednjem področju pri sogovornikih naletimo na tihe želje, da se ne bi branili kakšne hotelske sobe več, saj je teh trenutno premalo.

Kako pa ljudje organizirajo in rezervirajo nočitve? Na turističnem centru Ajdovščina pravijo, da so zaenkrat najbolj zanesljive rezervacije preko internetnih strani. Poleg ogleda fotografij okolice in samega prenočišča, so tu dosegljive še ocene gostov, ki lahko iz prve roke povedo o lastni izkušnji v tamkajšnjem prenočišču. A tudi tu se pojavijo zelo različne ocene za enega ponudnika. Dejstvo pa je, da ocene zaradi svoje strogosti ne dovolijo površnosti osebja in vodstva v prenočitvenih infrastrukturah.

Tu je tudi trenutno vse bolj popularna spletna platforma Airbnb, ki gostom namesto hotelske ponuja kar svoja zasebna stanovanja v določenem kraju. Zasebnike, ki so pripravljeni oddajati svoje nepremičnine, sicer pregovorno rigorozna birokracija pošteno udari po potrpežljivosti, naj bi pa bila zaradi tega za goste omogočena kar se da kakovostna namestitev.

Problem prenočitev se pojavlja v dilemi, če je potrebno zagotoviti še dodatne nočitvene kapacitete. Zakaj? Pozno spomladanska, poletna in zgodnje jesenska obdobja zapolnijo praktično večino nastanitvenih možnosti, za kar bi se naložbe v prenočišča izplačala, drugače pa je pozimi oz. v t.i. »mrtvi sezoni«, ko prenočišča samevajo. Glede na blagovno turistično znamko »Vipavska dolina« s sloganom: »Vse drugače. Vse leto«, tiči tu izziv ter obenem možnost za še veliko manevrskega prostora za izboljšanja načrtov, kaj domačim in tujim obiskovalcem ponuditi v hladnejših mesecih.

Problem se pojavlja, kot izpostavljajo na TIC Ajdovščina, tudi v javnem prometu. Povezava Vipavske Doline z npr. Obalo sicer obstaja, a so ure ljudem neprijazne. Tu lahko govorimo o avtobusnih povezavah, ki so slabo promovirane in organizirane tudi za turiste, ki bi se radi premikali med vipavskimi kraji. Vlak iz Ajdovščine proti Novi Gorici pa že nekaj časa sploh ne vozi.

KAKŠNE PRIREDITVE LAHKO V VIPAVSKI DOLINI TURISTI VIDIJO?

Prireditev je po besedah TIC-a Ajdovščina resnično veliko, včasih tudi po več na isti dan, kakšna je smiselnost takšnega števila? Po svoje je dobro zaradi pestrosti in velike izbire, po drugi strani pa je gotovo, da manjši dogodki izgubijo potencialno občinstvo oz. tega delijo. Prireditve kot so KAŠEV Letni vrt, Kriški semanji dnevi, Rally Vipavska Dolina, Vipavska trgatev, Po Vertovčevih poteh zasedajo med domačim in lokalnim občinstvom prav tako veliko pozornosti, kot druge večje, z manjšo mednarodno udeležbo.

Primanjkljaj pa je na področju festivalov. Tu turistični delavci niti ne favorizirajo določenega žanra, temveč predvsem festival kot tak, ki bi znal z izvirnostjo pritegniti široko domačo in tujo množico ter tako še dodatno zagotoviti promocijo doline, ki ima polno lokacij za velike množice. V ajdovski turistični pisarni poudarjajo svetovno prvenstvo belgijskih ovčarjev, ki ga bo naslednjega aprila gostila Ajdovščina. V dobrem tednu dni, bo prvenstvo privabilo okrog 700 tekmovalcev-psov ter njihova spremstva. Povpraševanja po nočitvah so že sedaj in vse kaže, da bo kar se tiče nočitvenih zmožnosti Vipavska Dolina pokala po šivih.

VIPAVSKA DOLINA – TURISTIČNI BISER?

Vipavska dolina nudi bogato zgodovino, fantastično naravo, vrhunsko kuhinjo, odprte ljudi in priložnost za sprostitev ali zgolj umik iz mestnega vrveža. Turistični delavci si po svoje želijo butičnega turizma, ki ne bi prerasel v masovne obiske, kjer je pred promocijo kraja finančno nadejanje, brez obzira na tukajšnje znamenitosti in infrastrukture. Že nastopanje pod enotno oznako »Vipavska dolina«, botruje k večjemu sodelovanju med turističnimi uradi in s tem uspešnejši fleksibilnosti izvajanja turizma. Manevrskega prostora je za izboljšanje in razširitev ponudbe še veliko in ob sedanjem skokoviti porasti obiskovalcev, ni bojazni, da se ne bi Vipavska dolina razvijala še naprej. Analizi vsega, bi veljajo dodati še manj suhoparno, pa vendarle dodobra uporabljeno misel, da potujemo, zaradi tega, ker sebe iščemo. Prav kraji, kot so v Vipavski dolini pa omogočajo pogoje, da se bodo gostje tu počutili karseda domače, brez da bi to motilo domačine.

* Fotografije: TIC Ajdovščina & Winestronaut

Deli Nazaj