Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteInštitut za mladinsko politiko je v četrtek, v Mestnem muzeju v Ljubljani že šesto leto zapored podelil certifikat Mladim prijazna Občina. Tokrat je certifikat prejelo pet občin: Občina Brda, Občina Hajdina, Občina Hoče–Slivnica, Občina Tolmin in Občina Trzin, ki so izpolnjevale vse pogoje za pridobitev le-tega. Podaljšanje certifikata pa so si prislužile Občina Ajdovščina, Občina Ravne na Koroškem, Občina Šentjur in Občina Žalec. Skupaj ima Slovenija sedaj 30 mladim prijaznih občin.
Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje, ki ga za štiriletno obdobje podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja tistim slovenskim občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih (to je oseb, starih od 15 do vključno 29 let) v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je poseben poudarek namenjen področjem: načrtno obravnavanje področja mladine, participacije mladih, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih, mladinskega organiziranja in sodelovanja v skupnih projektih.
Na letošnji podelitvi so v razpravi posebno pozornost posvetili vprašanju kako s certifikatom Mladim prijazna občina privabiti mlade v lokalno skupnost in kako jih informirati o vseh ukrepih, ki jih občine že izvajajo na področju mladinske politike. O tem so govorili: Nina Bavčar Čargo v. d. direktorice Inštituta za mladinsko politiko, Tilen Lamut predstavnik družbe za strateško komuniciranje Propiar in dr. Martina Rauter iz Inštituta za razvoj družbene odgovornosti.
Inštitut za mladinsko politiko bo tudi v prihodnje spodbujal slovenske občine, da začnejo sistematično urejati področje mladinske politike in s tem ustvarijo okolje, ki bo privlačno za življenje mladih. Pri tem pa se morajo zavedati, da univerzalnega recepta, ki bi odgovarjal na potrebe vseh mladih, ni. Kljub strokovni podpori, ki jo Inštitut za mladinsko politiko ponuja občinam pri sistemskem urejanju področja mladine, morajo te najprej same ugotoviti, kaj si tamkaj živeči mladi želijo. Šele nato se lahko izpeljejo ustrezni ukrepi, ki bodo odgovarjali na njihove potrebe. In kar je najpomembneje, poskrbeti morajo, da bodo za te ukrepe mladi tudi izvedeli.
»Certifikat je lahko neke vrste kažipot mladim. Zakaj? Ker odraža stanje občine na področju mladine. Tiste občine, ki so nosilke certifikata izvajajo najrazličnejše ukrepe, kateri lajšajo mladim prehod v odraslo življenje. Seveda pa je tudi v občinah nosilkah certifikata še vedno dovolj prostora za nadgradijo ukrepov in s tem še izboljšanja kvalitete življenja mladih« je povedala Nina Bavčar Čargo, v. d. direktorice Inštituta za mladinsko politiko.
Nina Bavčar Čargo