AFA – Analogna fotografija je tudi v Ajdovščini ponovno prepoznavna in popularna. Predvsem po zaslugi Klemna Bizjaka, ki je zbral okrog sebe dovolj znanja željnih posameznikov. Skupaj so svoje črno bele analogne fotografije postavili na ogled v Kavarni Ave in poželi precej zanimanja.

Brane Jazbar je domači umetnik, ki je najbolj zaznamoval leto, ki se poslavlja. Ob praznovanju svoje 70. letnice je zasluženo prejel Petomajsko občinsko priznanje. Svoja dela je najprej na ogled postavil v Galeriji Vipavski Križ,  vse do 28. januarja 2018 pa si lahko njegov obširen umetniški opus ogledate tudi v ajdovskem hramu kulture, v Pilonovi galeriji.

Castra na morskem dnu je bil naslov edinstvene kiparske razstave, ki smo si jo lahko v mesecu oktobru, za en dan, med drugim, ogledali tudi na bregu in v strugi reke Hubelj. Društvo POC je s tem zaokrožilo zanimiv dvoletni projekt ustvarjanja s keramiko, ki je nekaj časa počivala tudi globoko na morskem dnu.

Črno, belo pa je bil naslov novembrske razstave v Galeriji Hiša mladih. Z njo se je občinstvu predstavila domača ustvarjalka Ana Maraž. Dominacija linij oz. risb, s katerimi avtorica precej rada reducira elemente, saj kot sama pravi se ji zdi, da lahko z manj pove mnogo več.

Dance Amore, plesni spektakel, ki je napolnil ljubljanski Cankarjev dom. V režiji vrhunskega domačega plesalca Jurija Batagelja. Dogodek, ki je na odru združil skorajda vse najboljše kar premore slovenska plesna scena in kot vemo, premore ogromno odličnih plesalcev in plesalk. Častno pokroviteljstvo nad predstavo je prevzel novi in stari predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Enkratno. S to besedo so obiskovalci največkrat opisali ponoven prikaz božične zgodbe v Vipavskem Križu. Tokrat pod režijsko palico mladega Nejca Furlana, ki je znal projekt, s pomočjo številnih sodelujočih, pripraviti tako, da o gneči ni bilo ne duha ne sluha. Več kot tisoč obiskovalcev si je na petih lokacijah sredi kriških gas ogledalo prizore od prikazovanja nadangela Gabrijela do rojstva Jezusa v betlehemski štalici ter prisluhnilo pridigam Janeza Svetokriškega, Primoža Trubarja in preroka.

Festival Klementina je prvič ugledal luč sveta. Nadaljevanje Pantalonovega festivala je v rokah ajdovskega mladinskega centra Hiša mladih. Festival ustvarjalnosti, ki se je razpotegnil čez dva tedna in ki bo morda v prihodnje stalnica ajdovskega kulturnega dogajanja. Festival je ime dobil po znamenitemu domačem lutkarju Milanu Klemenčiču.

Galerijo premore tudi ajdovski klub Baza, poznan predvsem po odlični ponudbi alternativne glasbe. V začetku marca pa ste si ljubitelji kulture v Bazi lahko ogledali tudi zanimivo razstavo skulptur avtorja Johna Hatfulla. 23. na zid pričvrščenih "plitkih kipov", večinoma narejenih iz keramike, je bilo na ogled le 24 ur.

Hana Jerončič je v letu 2017 stopila malce bolj resno na samostojno glasbeno pot. Dekle, ki jo sicer poznamo s številnih takšnih in drugačnih glasbenih projektov, je s prvim avtorskim singlom ter videospotom za skladbo Old gun prepričala številne, ki menijo, da jo v prihodnje čaka še zanimiva in uspešna glasbena kariera.

Izjemno operno doživetje so tudi letos doživeli številni obiskovalci Lanthierijevga dvorca v Vipavi. Tradicija gostovanj velikih opernih predstav na prostem, se je nadaljevala z veličastnim  Nabuccom. To je bila že tretja izvedba gostovanja SNG Opera in balet Ljubljana v osrčju Vipavske doline.

Jejčič Danilo, Žvanut Vida, KUD Razpotje Col in KUD Javorov hudič so prejemniki letošnjih priznanj ZKD Ajdovščina ob slovenskem kulturnem prazniku. Osrednjo občinsko kulturno slovesnost je zaznamoval tudi častni govorec Peter Bajnoci, ki je zbrane pozval, naj si dovolijo, da se jih kultura dotakne tako kot se je ustvarjalce, dotaknila že neštetokrat.

Kranjc Anja je svoje ilustracije postavila na ogled v galeriji Lične hiše. V mesecu maju, v času, ko Ajdovščina praznuje, so njena dela pritegnila pozornost številnih, tudi otrok, ki so med drugim slišali pravljico o Skrivnostnem gozdu, kjer se razstavljena ilustrirana dela domače ustvarjalke tudi nahajajo. Avtorica pravljične knjige je Polona Kunaver Ličen.

LYNX 2017 – mednarodni natečaj, ki je bil že tretjič na ogled v Lokarjevi galeriji. S svojimi deli so sodelovali avtorji iz petnajstih držav, z vseh kontinentov v štirih kategorijah – slikarstvo, grafika, fotografija in digitalna umetnost. Kraj konfrontacije različnih kultur, slogov in generacij, ki Ajdovščino drži v stiku s sodobno umetnostjo.

Milena Stibilj Lah, (Vipavski Križ, 1920 – Zagreb, 2003) je bila osrednja figura leta 2017 v Pilonovi galeriji. Širok kiparkin opus s poudarkom na njenem delovanju na slovenskih tleh je požel mnogo zanimanja tudi v širšem slovenskem prostoru. Kiparka je med drugim avtorica Spomenika upora primorskega ljudstva iz leta 1954 (kamen, bron) v mestnem jedru Ajdovščine, a se o njej in njenem delu do dandanes ni v lokalni in širši slovenski skupnosti vedelo dovolj.

Novo življenje je požaganemu lesu vdihnil domači kipar Arijel Štrukelj, ki je okolico mladinskega centra in hotela obogatil s skulpturo Drugo življenje. Projekt, ki simbolno prikazuje, kako lahko stvari, ki sčasoma postanejo neuporabne, ponovno zaživijo v drugi obliki. Štrukelj se je v letu 2017 udeležil tudi številnih kiparskih simpozijev po svetu in postaja eden najvidnejših domačih umetniških ustvarjalcev.

Osem pokalov, po en zlat in bronast ter šest srebrnih, je bogata bera mladih balerin Glasbene šole Vinka Vodopivca, baletnega oddelka Glasbene šole Nova Gorica ter članic ajdovskega Plesno gledališkega društva Primabalerina. ki so nastopile na XVI. Mednarodnemu festivalu otroške in mladinske ustvarjalnosti Sozvezdje na Madžarskem. Na tekmovanju je nastopilo več kot 300 tekmovalcev iz Madžarske, Kitajske, Ukrajine, Rusije, Slovaške in Slovenije.

Pilon Veno je zaznamoval jesen v ajdovski galeriji, ki nosi ime prav po njemu. Na ogled so bile njegove slike, risbe ter grafike, ki predstavljajo vipavsko krajino. Po več kot 15 letih so bili vrhunci Pilonove krajine ponovno na ogled javnosti, nekateri celo prvikrat, na mestu kamor sodijo, doma.

Rock Batuje. Petnajstič, zadnjič in nikoli več. Žal je ugasnil glasbeni festival, ki je v 15 letih ponesel ime Batuj širom Slovenije in še dlje, ki ga je obiskalo preko 40.000 ljudi in kjer je nastopilo več kot 30 domačih in tujih glasbenih skupin. Na žalost so organizatorji prišli do točke, kjer so ugotovili, da kot prostovoljci že 15 let delajo eni in isti ljudje, podmladka je zelo malo in večinoma ni zainteresiran za takšen zalogaj organizacije. Spoznali so, da je začetno navdušenje, s katerim so se vsako leto lotevali prireditve, izpuhtelo. Škoda.

Srečko Kosovel, moški pevski zbor, ima novega dirigenta. To je postal Andrej Makor, priznani slovenski glasbeni delavec. Le ta je nadomestil dolgoletnega dirigenta Matjaža Ščeka. Obenem pa so »kosovelovci« predstavili tudi novega predsednika zbora. To funkcijo odslej opravlja Martin Gregorc.

Štrudlfest je po enajstih letih uvedel novost v programu, saj je bila letošnja edicija namenjena le najmlajšim obiskovalcev. Le ti pa so imeli kaj videti, saj je organizator KUD Javorov hudič znova postregel s pestrim in zanimivim programom. Želimo si Štrudlfesta tudi v letu, ki prihaja.

Tradiciji se tudi v letu 2017 ni izneviril domači pisatelj Bojan Bizjak. V svojem novem romanu, že dvanajstim po vrsti, opisuje zgodbo, ki govori o slabovidnem študentu agronomije. Roman je prvoosebna refleksivna izpoved slabovidnega mladeniča. Razdeljen je na pet poglavji: Noč v močvirju, Preludij senc, Robovi, Šumenje noči ter Bela preja.

Umetniki za Karitas so se že 23. zbrali na mednarodni likovni koloniji na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Tokrat je pod naslovom »Ljubezen je…« ustvarjalo dvanajst likovnih umetnikov, iz Slovenije Marko Andlovic, Andrejka Čufer, Leander Fužir, Branko Jazbar, Janez Ovsec, Jošt Snoj, Igor Zimic in Edo Zupan, iz Nizozemske Marian Henriette Kromkamp in Ben Schildkam, iz Nemčije Anuschka Dupalo – Loss, iz Turčije pa Ahmet Özel.

V Lični hiši je enega izmed vrhuncev leta predstavljala retrospektivna razstava arhitektke in grafične oblikovalke Silve Vovk Kete. Avtorica se je predstavila z retrospektivo svojega grafičnega oblikovanja, ki zajema obdobje tridesetih let. Tridesetletno obdobje ustvarjanja umetnice, rojene v Celju, ki pa jo je z deli navdihnilo življenje v Vipavski dolini, daje pečat marsikateremu izdelku in blagovni znamki v Vipavski dolini ter celotnemu slovenskemu prostoru.

Zdravica - zgodba o Matiji Vrtovcu, Francetu Prešernu in Stanku Premrlu je končno pristala tudi na filmu. Širokopotezni dokumentarno-igrani film, ki govori o nastanku slovenske himne, je nastal na pobudo TD Podnanos in Občine Vipava, v zadnjem letu pa mu je produkcijski zagon dal DD Studio, kot režiser pa je podpisan Nejc Furlan.

Žal lahko premalokrat občudujemo dela ustvarjalcev, ki v svojem življenjepisu nimajo akademske podlage in ki, kot sami radi rečejo, ustvarjajo predvsem za svojo dušo. Takšnih oseb je v naši dolini precej, tokrat pa izpostavljamo Estero Skapin, ki se je v Galeriji Hiša mladih predstavila s serijo vitražev, ustvarjalno tehniko, ki jo le redko zasledimo na podobnih dogodkih. Estera prihaja iz Vipave in kot samouk ustvarja v tehnikah pirografije, graviranja v steklo in vitraža. Izmed naštetih je njena največja strast izdelovanje vitraža v Tiffany tehniki.

Deli Nazaj