Ajdovski proizvajalec tehnologije za čiščenje zdravil Bia Separations se je v prisilni poravnavi avgusta 2016 znašel na lasten predlog, ker mu je avstrijska lastnica Bia Separations ostala dolžna 3,5 milijona evrov. Upniki so prisilno poravnavo potrdili s 94 odstotki, a je sodišče še ni potrdilo.

Avstrijski lastnik želi družbo spraviti v stečaj in proizvodnjo preseliti v Avstrijo. Tako Bia Separations ne more izvesti dokapitalizacije, za katero je na fiduciarnem računu rezerviranih 925.000 evrov, upniki pa so v kapital pripravljeni pretvoriti za 1,3 milijona evrov terjatev.

Kot izhaja iz današnje objave na Ajpesu, je sodišče sprejelo stališče sodne izvedenke Ane Luin, ki je ugotovila, da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba finančnega prestrukturiranja omogočila to, da bo družba postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, višja od 50 odstotkov.

Presodila je tudi, da je stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, kot jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji za poplačilo, kot če bi bil nad dolžnikom uveden stečajni postopek, večja od 50 odstotkov.

Družba, ki zaposluje 55 ljudi, je lani ustvarila 4,5 milijona evrov prihodkov, kar je za 14 odstotkov več od načrtov finančnega prestrukturiranja. Čisti dobiček je s 625.335 evri načrtovanega presegel za 17-krat.

Kot je v začetku februarja poročal spletni portal Delo, ni znano natančno kakšen je motiv večinskega lastnika, da svojo naložbo spravi v stečaj »Nepotrjen postopek prisilne poravnave še vedno daje upanje združbi, ki hoče podjetje v Sloveniji zapreti in seliti proizvodnjo v Avstrijo,« so v družbi Bia Separations zapisali v zadnjem rednem poročilu. Tudi avstrijsko podjetje je v stečaju, zato pritožbe vlaga njen stečajni upravitelj. »Ne vemo, v čigavem imenu se pritožuje. Ker vsi postopki stanejo, on pa na računih nima denarja,« se sprašuje Prokurist družbe Matej Penca.

Vlagatelj in tudi upnik v avstrijsko podjetje je Schilling/Livid Group, ki je že pred leti poskušal prevzeti celotno avstrijsko podjetje, zdaj pa bi lahko želel iz stečajne mase kupil celotno slovensko tehnologijo in stavbo, ocenjuje Penca. »Še en kandidat bi lahko bil Boehringer Ingelheim, upnik avstrijskega podjetja. To je veliko farmacevtsko podjetje, s katerim smo sodelovali. Oni bi lahko bili zainteresirani za prevzem podjetja in s tem bi imeli monopol na področju čiščenja genskih zdravil,« dodaja Penca.

Nad dogajanjem je bil ogorčen tudi predsednik upniškega odbora Marko Gerl. »Avstrijska kriminalna združba se je odločila, da bo podjetje potopila,« je ogorčen predsednik upniškega odbora Marko Gerl in dodaja, da zoper Schilling/Livid Group v Avstriji poteka kazenski postopek zaradi utaje davkov. »Ne vem, kaj želi slovensko sodstvo. Pomembno je, kaj rečejo Avstrijci. Trudijo se, da bi v stečaj poslali podjetje z dobičkom. Podjetje, z materialom katerega razvijajo nova zdravila - in to podjetje je po slovenskih normativih zrelo za stečaj,« se čudi Gerl.

Kot rečeno je Bia Separations je v prisilni poravnavi pristala leta 2016 na lasten predlog. Njihova avstrijska lastnica Bia Separations GmbH, ki je za slovensko podjetje prodajala izdelke, jim je namreč zaradi neplačanih izdelkov in že opravljenega razvoja ostala dolžna 3,5 milijona evrov. To je ajdovskemu podjetju povzročilo likvidnostne težave, saj jim ni uspelo plačevati prispevkov za zaposlene, zato je finančna uprava opravila izvršbo na njihovih računih. Ta je bila sprožilec za prisilno poravnavo, pojasnjuje Penca. »V vmesnem času smo iskali dodatnega investitorja ali za Avstrijo ali Slovenijo. Pri tej dokapitalizaciji nas je mati vedno blokirala.«

Ko je slovensko podjetje razdrlo ekskluzivno pogodbo z Avstrijci za prodajanje njihovih izdelkov, so svoji lastnici, ker so prej financirali razvoj, namenili 20 odstotkov od vsakega prodanega produkta. Do slovenskega podjetja imajo 126.048 evrov terjatev, medtem ko je bilo slovenskemu podjetju v stečaju avstrijskega priznanih 603.000 evrov terjatev. »Oni se nočejo pobotati, da imajo pravni interes za pritoževanje,« opozarja Penca.

* Vir: Delo & STA

* Naslovna fotografija: Jože Suhadolnik/Delo

Deli Nazaj