V Sloveniji večkrat slišimo pripombe, da naš šolski sistem enostavno ne zna poskrbeti za visoko izobražen kader po zaključku šolanja in tako veliko doktorjev znanosti in drugih strokovnjakov išče  zaposlitev v tujini. Država tako porabi veliko denarja za izobrazbo takega človeka, a ga po zaključku ne zna unovčiti. Sam si bil zaposlen od leta 2013 do 2017 kot mladi raziskovalec na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo,  na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Kakšna je tvoja izkušnja kot mladi raziskovalec in kako se soočaš s prehodom na trg dela?

Že pred zaključkom študija hortikulture na 2. bolonjski stopnji sem dobil priložnost za mladega raziskovalca. Seveda sem jo takoj zagrabil, saj je to res izjemna priložnost. Pridobil sem ogromno (prvih) delovnih izkušenj, teoretičnih in praktičnih, tako z znanstveno-raziskovalnega področja kot tudi s strokovno-pedagoškega. Uspešno sem zaključil tudi interdisciplinarni študij Bioznanosti na 3. bolonjski stopnji. A visoka izobrazba sama po sebi ne prinese službe. Že pred in po zaključku dela sem pošiljal prošnje na različne institucije, a ni bilo pravega uspeha.

Ko zaključite delo kot mladi raziskovalec ste prepuščeni samim sebi? Ali obstajajo kakšni vzvodi, institucije oz. kakršnakoli pomoč, ki vam pomaga glede nadaljnjega prehoda na trg dela?

Sistem je narejen tako, da država izobrazi kader (pogoj za mladega raziskovalca je opravljanje doktorata), za katerega pa ne poskrbi, da bo potem imel delo oziroma službo naprej. Posledično se pojavlja veliko število ljudi, ki so zaključili delo kot mladi raziskovalci, a ostanejo brez dela, oziroma si morajo le-tega iskati drugje. Institucij, ki bi neposredno pomagale pri iskanju dela ni, vsak se mora znajti sam.

Si med študijem razmišljal o delu v tujini ali je bila tvoja želja, da delo iščeš v domačem lokalnem okolju?

Moja želja je bila, da delo iščem v lokalnem okolju, o delu v tujini nisem nikoli razmišljal. Vsaj ne o dolgoročnem delu. Namreč sem mnenja, da je potrebno dodobra spoznati najprej lokalno okolje, da v njem lahko uspešno deluješ. So pa, vsaj za raziskovalno delo, zelo pomembne izkušnje iz tujine. Zato priznam, da se vedno bolj zanimam za kakšno izkušnjo iz svojega področja v tujini.

Ali meniš, da Slovenija zadostno vlaga v raziskave in razvoj na področju kmetijstva oz. na področju vinarstva, vinogradništva? Kakšne so tvoje izkušnje oz. mnenje glede tega? Ali meniš, da slovenska (tehnološka) podjetja dovolj vlagajo v raziskave in razvoj?

Slovenija bi po mojem mnenju morala več vlagati v raziskave in razvoj, saj je to ključnega pomena. Raziskave na splošno, pa tudi v vinogradništvu in vinarstvu, niso trošenje denarja, ampak predstavljajo napredek, nove tehnologije za izboljšanje procesov ter povečujejo konkurenčnost. Sredstev za raziskave sicer ni nikoli dovolj, vedno se da še kaj novega odkriti in raziskati. Tehnološka podjetja vlagajo v raziskave in razvoj, saj morajo, le tako so lahko konkurenčna v mednarodnem merilu. Vsekakor pa bi se po mojem mnenju morala podjetja (v vinogradniško-vinarski stroki) bolj povezovati s strokovnimi institucijami, denimo univerzami, kjer se opravljajo določene raziskave, ki so za ta podjetja koristne. Tako bi bolje potekal prenos znanja.

S katerega področja si doktoriral oz. kakšna je bila tema tvojega doktorata? Meniš, da bi lahko s tvojim znanjem pomagal razvoju lokalnega okolja s področja ali meniš, da bi svoje znanje lažje in boljše unovčil v tujini?

Tema mojega doktorata je bil vpliv nekaterih ukrepov (redčenje grozdja, razlistanje, dvojno namensko zorenje, ki jih na vinski trti izvajamo med rastno dobo), na vsebnost določenih snovi v grozdju in vinu, katere vplivajo na kakovost oziroma bolje rečeno na stil vina. Namreč »moda« vina se hitro spreminja in pridelovalci se morajo temu prilagajati. Poskušali smo raziskati odziv posameznih (lokalnih) sort na določen ukrep. Tako bi se lahko vinogradnik/vinar lažje prilagajal in usmeril pridelavo želenega stila vina že v vinogradu.

Poleg vinogradništva, si nabiram znanja tudi na področju oljkarstva in prepričan sem, da bi s svojim znanjem in delovanjem vsekakor lahko pripomogel k razvoju lokalnega okolja. To je tudi moja želja.

Kje si izvedel za projekt Inštituta za mladinsko politiko, ki naslavlja mlade brezposelne osebe iz lokalnega okolja in zakaj si se prijavil?

Za projekt »Lokalno partnerstvo za povečanje zaposlovanja mladih na lokalnem trgu dela«, Inštituta za mladinsko politiko iz Ajdovščine, sem izvedel preko Kariernega centra v Ljubljani. Kmalu po neuspelem poskusu prijavljanja podoktorskega projekta na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi, se mi je to zdela zanimiva priložnost za pridobiti kakšno možnost več za zaposlitev. Pritegnila me je tudi možnost opravljanja usposabljanja na delovnem mestu. Priznam pa, da sem sprva nekoliko okleval s prijavo.

Po vpisu v projekt si se aktivno udeleževal uvodnih usposabljanj, ki so potekala v Hiši mladih v Ajdovščini, nato pa smo te, glede na tvoje želje usmerili na usposabljanje na delovnem mestu na Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavo. Kakšna so se ti zdela uvodna usposabljanja ter kako bi komentiral koncept projekta, ki ga izvajamo?

Predavanja so me pozitivno presenetila, kajti predavanje s podobno vsebino sem poslušal že v času dela kot mladi raziskovalec, a ni doseglo mojih pričakovanj. Pri vas pa so bila predavanja zelo usmerjena (podjetništvo, delovanje tima, javno nastopanje, retorika, …) in s strani predavateljev, lahko rečem, strokovno izpeljana. Poleg tega, na uvodnih usposabljanjih spoznaš veliko ljudi in pridobiš stike. Kot primer lahko povem, da sem že med uvodnimi usposabljanji od soudeleženke dobil kontakt njenega očeta, ki se ukvarja z razvojem platforme za t.i. »pametno« vinogradništvo in s katerim sem kasneje tudi sodeloval.

Koncept projekta je zanimiv in privlačen, saj poleg teoretičnega dela ponuja možnost praktičnega usposabljanja (v mladinskih organizacijah in/ali na delovnem mestu), predvsem pa iz tvojega področja.

Sedaj si že začel z usposabljanjem na delovnem mestu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Ali imaš možnost uporabiti znanja, ki si jih pridobil tako v sklopu študija kot v sklopu uvodnih usposabljanj? Ali meniš, da ti bo usposabljanje pomagalo do morebitne nadaljnje redne zaposlitve?

Vsekakor mi usposabljanje na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo (VŠVV) v Vipavi ponuja možnost uporabe znanj, pridobljenih v času študija in na uvodnih usposabljanjih, saj imam opravka tako s strokovnimi zadevami kot tudi s študenti. Trenutno delujem kot podpora študentom 2. letnika - prevajam strokovna učna gradiva za potrebe spletne učilnice ter se udeležujem predavanj za študente pri predmetu Kemija in biologija tal, ki potekajo v angleščini in jim pojasnim morebitne nejasnosti. Prepričan sem, da mi bodo vsa do sedaj pridobljena znanja tekom usposabljanja in nadalje prišla še kako prav.

Usposabljanje na delovnem mestu mi bo po mojem mnenju vsekakor pomagalo do morebitne zaposlitve, kje, bomo še videli. Zagotovo pa si bom skozi to usposabljanje nabral novih izkušenj, ki bodo osnova za moje nadaljnje delo.

Za konec bi te prosili še za tvoj nasvet mladim, ki so ravno pred iskanjem nove oz. prve zaposlitve?

Mladim, ki iščejo zaposlitev, bi svetoval naj vztrajajo pri tem kar jih veseli. Naj v tem kar radi počnejo in kar jih navdihuje iščejo zaposlitev, četudi se jo težko najde. Naj vztrajajo in naj bodo aktivni! Udeležujejo naj se različnih dogodkov in predavanj iz svojega področja, pa tudi takšnih kot je na primer vaš projekt za povečanje zaposlovanja mladih v lokalnem okolju.

Ob tej priliki bi se vam rad še enkrat zahvalil, da sem se lahko vključil v vaš projekt in da ste mi omogočili opravljanje usposabljanja na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo.

Hvala.

Inštitut za mladinsko politiko vabi vse mlade (15-29 let) iskalce zaposlitve iz Goriške in Obalno-kraške regije, da se nam pridružijo. Na voljo imamo še nekaj prostih mest:

Praktične izkušnje pri mladinskih in drugih nevladnih organizacijah: v mladinskih in drugih nevladnih organizacijah bodo mladi z aktivnim sodelovanjem pri izvedbi konkretnih projektov krepili kompetence, kot so timsko delo, samoiniciativnost, prilagodljivost, odgovornost  ̶  kompetence torej, ki so dobrodošle na vsakem delovnem mestu.

Usposabljanje pri posameznemu lokalnemu delodajalcu: udeleženci bodo vključeni v praktično usposabljanje pri posameznemu lokalnemu delodajalcu, pri katerem bodo pridobili znanja in izkušnje za potencialno zaposlitev. Usposabljanje bo potekalo pod mentorstvom.

Vabljeni k spremljanju spletne strani Inštituta za mladinsko politiko www.mladi-in-obcina.si ter facebook strani https://www.facebook.com/institut.IMP/. Dodatne informacije: Inštitut za mladinsko politiko, tel.: 040 657 676 ali ali

»Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.«

Inštitut za mladinsko politiko, Ajdovščina

Deli Nazaj