Spoštovane in spoštovani!

Ajdovščina za nekajdnevno prestolnico Slovenije 5. maja leta 1945 ni bila zbrana naključno, pač pa kot pomembno središče na Primorskem, predvsem pa zato, da se svetu pokaže, da je Primorska del Slovenije. Po 25-ih letih fašističnega zatiranja, strahu, vojnega trpljenja in uničenja je signal svobode iz Ajdovščine pomenil veliko olajšanje za vse Primorce.

Najprej pa velja moj pozdrav cenjenim gostom - z nami so državni sekretar Ministrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak, poslanka Državnega zbora Eva Irgl, poslanec Jernej Vrtovec, toplo pozdravljam delegacijo vipavske občine na čelu z županom mag. Ivanom Princesom, podžupana Mestne občine Nova Gorica Marka Tribušona, podžupana Občine Komen Valterja Ščuko, podžupana občine Ajdovščina Mitjo Tripkovića in Alojzija Klemenčiča, občinske svetnice in svetnike, člane delovnih teles, direktorje javnih zavodov, petomajske nagrajence in vse ostale vabljene goste. Vsem občankam in občanom čestitam ob 5. maju, občinskem prazniku.

Tudi pred 73 leti je bila 5. maja sobota. Oči cele Slovenije so bile uprte v Ajdovščino. Seveda med takratnim in današnjim časom obstaja več razlik, toda Občina Ajdovščina je tudi danes gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče Vipavske doline. In tudi danes ima Ajdovščina marsikaj povedati Sloveniji. Še več, marsikateri naš dosežek služi drugim kot primer dobre prakse.

Pred dnevi je bilo na strokovni ekskurziji v Ajdovščini več kot 70 uslužbencev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na licu mesta so želeli spoznati, kako je lahko gospodarstvo ene občine v dveh, treh letih odprlo kar 800 novih delovnih mest, kako je lahko tako hitro in občutno upadla stopnja brezposelnosti, s 16 na 7,5 %. Subvencije za kritje prispevkov delodajalca pri odpiranju novih trajnih delovnih mest, sofinanciranje nakupa zemljišč, oprostitev komunalnega prispevka, komunalno opremljanje obrtnih con je dejansko občutno spodbudilo gradnjo ali širitev poslovnih in proizvodnih objektov in predvsem odpiranje novih delovnih mest. Vse naše razpoložljive površine so že zapolnjene, za vedno nove investitorje iščemo in urejamo prostorske pogoje. Do konca leta bo že marsikaj poznati v obrtnih conah Tale in Pod železnico.

Podjetja v občini so tako prišla do točke, ko je na trgu delovne sile začelo primanjkovati ustreznih kadrov. Zato je predstavnike ministrstva zanimalo tudi, ali lahko občina kaj stori in pomaga podjetjem do primerno usposobljenega kadra. Odgovoril sem jim, da občina sama sicer ne veliko, lahko pa igra vlogo organizatorja in pospeševalca sodelovanja med ustreznimi ustanovami, v našem primeru z Ljudsko univerzo Ajdovščina, Razvojno agencijo ROD, osnovnimi šolami, Srednjo šolo Veno Pilon in podjetji – od analize potreb gospodarstva po kadrih, informativnih dni in dogodkov, kot je bila izredno uspešna InCastra, ki je bila imenitna priložnost za promocijo ajdovskih podjetij, njihovih dejavnosti in načrtov, učencem, dijakom in študentom, da se ti lažje odločijo za nadaljnje šolanje oziroma zaposlitev. Še letos bo tudi v akreditacijo oddan srednješolski program za poklic 21. stoletja v živilski tehnologiji. Verjamem, da bomo tudi tu uspešni in bo Ajdovščina od septembra 2019 bogatejša za nov izobraževalni program.

V Občini Ajdovščina smo torej zavestno prevzeli ključno vlogo in odgovornost v korist prihodnjih generacij. Tako smo že oblikovati strateške razvojne usmeritve. V naši sredini si želimo gospodarstva z vizijo, ki bo s svojimi naprednimi idejami bogatilo naše okolje in trajnostno vplivalo na razvoj. Sprejetje in takojšnje uresničevanje strategije dolgoročnega razvoja občine je prepoznala tudi komisija, ki je presojala kandidate za letošnjo nagrado za najbolj razvojno prodorne občine Zlati kamen. Ajdovščina se je uvrstila v finale in postala zmagovalka zahodne Slovenije – kot piše v obrazložitvi, smo občina, ki se uspešno preobraža iz tradicionalnega industrijskega kraja v središče visokotehnološke industrije in je v zadnjem času naredila izrazit zasuk v modernost. Veseli me, da so v zavetrju nekaterih tradicionalnih panog, kovinarske in živilsko-predelovalne, vendar na osnovi industrijske tradicije in znanja, vzniknila tudi mlada visoko tehnološka podjetja.

Občina Ajdovščina je v Sloveniji orala ledino s participativnim proračunom, ki smo mu nadeli bolj prijazno ime – Moja pobuda. Obiskale so nas delegacije številnih slovenskih občin, ki so se želele prepričati, če je ideja neposredne demokracije tudi dejansko uresničljiva v praksi. Izkazalo se je, da imate občani v resnici veliko zanimivih idej in mnoge smo s skupnimi močmi že pospremili v življenje, še več pa jih bomo, saj smo dvoletni projekt ponovili. Jutri je še zadnji rok za vaših pobud za leti 2019 in 2020. Prav hitra in učinkovita izpeljava projekta Moja pobuda je bila večkrat predmet okroglih miz in seminarjev na državni ravni.

Dober glas pa ne seže samo v deveto vas, ampak tudi v deveto deželo. Obiskale se nas vladne in gospodarske delegacije številnih držav, tudi takšnih trgov kot so Indija, Kitajska, Rusija. Nismo se samo protokolarno nasmihali pred fotoaparati, pač pa smo na sprejeme vedno povabili predstavnike podjetij, da so predstavili možnosti sodelovanja. Prepričan sem, da iz te moke še nekaj bo, čeprav so bili naši podjetniki pred časom še nekoliko zadržani – rekel bi, da so se ustrašili razsežnosti teh trgov in gospodarske moči držav. Toda samo naša majhnost ne sme biti ovira, kar je dokazal Pipistrel, ki na Kitajskem, v prijateljskem mestu Jurong s kitajskimi partnerji gradi tovarno letal. Ovira ni v majhnosti kot taki, ovira je v ozkosti gledanja v času, ko so sodobne komunikacijske tehnologije in družabna omrežja svet spremenile v globalno vas. Upati si, je odgovor na izzive sedanjega časa.

Tako kot so si upali članice in člani občinskega sveta, ko so sprejemali proračune in s tem zagotovili denar za ukrepe, za katere ni bilo zagotovil, da delujejo, saj jih ni še nihče preizkusil v praksi. Zavestno so sprejeli odgovornost, za kar se jim ob prazniku še posebej zahvaljujem. Zahvaljujem se vam tudi, da pri odločanju o vseh pomembnejših zadevah, postavljate skupno dobro pred posamične interese.

Upali smo si, občinski svet in jaz kot župan, da pospešimo komunalno urejanje vasi, kjer še ni rešeno odvajanje odplak. Lahko bi kot noji potisnili glavo v pesek in te časovno in denarno zahtevne investicije preložili na zanamce. Zvišanje omrežnine, čeprav minimalno, ni volilcem všečno dejanje, toda dragocen je občutek, da se rešujejo namesto dveh po štiri vasi hkrati in da bo občina celo ujela roke, ki jih pred Slovenijo glede čiščenja odpadnih voda postavlja Evropska unija.

Tako v življenju nasploh kot tudi pri delovanju občine ne gre vedno po željah. Nekateri, tudi inovativni prijemi, se v kmetijstvu niso posebej prijeli, izplen bi lahko bil bistveno ugodnejši. Tukaj mislim na uvajanje novih kmetijskih kultur, prilagojenih za napovedano segrevanje ozračja, na virtualno tržnico, torej prodaji domačega sadja in zelenjave po spletu in brez posrednikov, ter na kilometer nič, ki pa je vendarle shodil. Najbrž pa gre v kmetijstvu z novostmi vedno nekoliko bolj počasi in se lažje uveljavijo ob menjavi generacij.

Čeprav se obisk Vipavske doline po statističnih podatkih viša po deset in več odstotkov letno, pa zasebna pobuda tega ne dohaja. Še vedno nam primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti, kar se je še posebej pokazalo ob nedavnem svetovnem prvenstvu belgijskih ovčarjev. Nujno bi potrebovali vsaj še en hotel, ob celoviti ponudbi bi potem lahko goste obdržali dlje kot (statistično vzeto) dan in pol. Pod občinskim okriljem delujeta kamp ob športnem centru in mladinski hotel v Palah – število nočitev se je lani skoraj podvojilo (skupaj 5.000). Trudimo se in na vseh ravneh promoviramo Vipavsko dolino, ne samo zakaj jo je vredno obiskati, pač pa vanjo tudi vlagati.

Ko smo še nedolgo tega zastavili ambiciozen načrt investicij, se je na naše razpise za izvajalce del prijavilo po osem, deset, celo dvanajst ponudnikov. Konkurenca je bila velika, cene storitev nizke, obresti zelo nizke, najemanje kreditov najbolj ugodno. Takorekoč v hipu so se razmere v našem gradbeništvu radikalno spremenile, kar me seveda osebno veseli, kot župana pa skrbi. Na jadrih oživljene ekonomije se je povečalo število investicij, v krizi oskubljena gradbena operativa ni bila sposobna zagotoviti ustreznega kadra in gradbene mehanizacije. Če temu dodamo še res ekstremne vremenske razmere, potem imajo gradbinci še eno opravičilo za zamude. Vendar jim vseskozi dihamo za ovratnik, saj si tudi sam želim čimprejšnjega zaključka začetih naložb. Ko gradbinci pripeljejo na gradbišče kanalete in robnike, je to dober znak. Verjamem, da bosta oba kraka Prešernove ulice v kratkem nared, prav tako krožišče pri pokopališču. Še vedno verjamem v letošnjo preselitev glasbene šole, verjetno najlepše darilo ustanovi ob njeni 70-letnici.

Uganka, kaj se je dejansko skrivalo pod asfaltom na Lavričevem trgu, je le delno razjasnjena. Rimskega foruma, ki so ga umeščali na trg, doslej niso našli. Stroka se bo odločila, ali so dosedanje najdbe tako pomembne, da zaslužijo drugačno prezentacijo, kot je bila predvidena.

Spoštovane in spoštovani!

Občina ni podjetje, ni šola, ni društvo. Je skupek zelo različnih ljudi. Med nami so mladi, starejši, delavci, učitelji, umetniki, športniki, podjetniki, zdravniki … Smo različnih poklicev in interesov, tudi nimamo vsi enakih vrednot, želja in ciljev. Občina je torej sestavljanka iz številnih koščkov. Menim, da jih uspešno zlagamo in usklajujemo. Občina je kot institucija postala središče dogajanja našega območja.

V občini Ajdovščina je tri tisoč mladih v starosti med 15 in 29 let oziroma 15 % prebivalstva občine. Da smo mladim prijazna občina, potrjuje tudi certifikat, ki smo ga pred kratkim obnovili. V pripravi je tudi nova strategija za mlade – njen namen je zagotoviti pogoje za uspešno vključevanje mladih v posamezne dele življenja lokalne skupnosti ter spodbuditi čim hitrejše osamosvajanje mladih. Med paketom ukrepov, ki izhajajo iz prejšnje strategije, je bilo največ zanimanja za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite, novost je subvencioniranje plačila komunalnega prispevka ob reševanju prvega stanovanjskega vprašanja z novogradnjo ali obnovo. Mladi imajo tudi prednost pri razpisih za najem neprofitnih stanovanj v lasti občine.

Poleg stanovanjske problematike pa se občina zaveda težav tudi na področju zaposlovanja. Zato podpira različne oblike njihovega izobraževanja, s štipendijami za lokalno pomembne in deficitarne poklice ter štipendijami za dijake in študente iz ekonomsko šibkejših družin. Za lažji vstop mladih na trg dela je v pomoč opravljanje prakse in počitniškega dela v javnih zavodih in v občinski upravi. Občina tudi sofinancirala delavnice, krožke in druge oblike kariernega svetovanja.

Na drugi strani generacijske palete so starejši, ki so vsak zase po svojih močeh pripomogli k razvoju naše občine. V občini deluje veliko organizacij, društev in skupin, ki starejšim nudijo zanimive vsebine. Občina je pred petimi dnevi nabavila električni avtomobil, ki ga bodo vozili prostovoljci in bo namenjen izključno prevozom starejših, za razne opravke, recimo za pregled pri zdravniku. Občina subvencionira tudi t.i. rdeči gumb, to je varovanje na daljavo s pomočjo osebnega telefonskega alarma.

Ko se pogovarjamo s potencialnimi investitorji za novo blokovsko gradnjo na Ribniku, ki bo ponudila streho nad glavo 800 ljudem, vztrajamo, da zagotovijo dovolj varovanih stanovanj za starejše občane. Mnenja sem, da naše okolje starostnike spoštuje in da se zavedamo svoje odgovornosti tudi do tega koščka sestavljenke.

Lani je bilo v občini Ajdovščina prijavljenih 143 javnih prireditev. Sem niso všteti dogodki v tej dvorani, ki le redko sameva. To kaže na izredno pestro družabno in društveno življenje in delovanje. Vse več je v prireditev v ekstremnih športih, s katerimi se v tujini zaokroža podoba doline, ki je naklonjena adrenalinskim doživetjem. Toda pri vsem tem opažam, da se organizatorji soočajo s pomanjkanjem prostovoljcev, posebno pri prireditvah, ki zahtevajo veliko število rediteljev in podobno. Razmišljam, da bi si društva v takšnih primerih morala priskočiti na pomoč.

Kajti uspešni smo lahko le, če smo povezani. Danes našteti uspehi so dokaz. Ponosen sem, da se znate odzvati, ko ste povabljeni k sodelovanju za ustvarjanje lepše in boljše skupnosti. Skupaj znamo in zmoremo načrtovati takšno prihodnost, ki se je lahko vsi veselimo. Še več, skupaj jo lahko ustvarimo. In skupaj jo bomo tudi živeli.

Deli Nazaj