Kot rečeno se je neprijetno srečanje s kačo zgodilo v soboto, 2. junija, na Vilharjevi ulici v Ajdovščini. Deklica se je odšla igrati v svoj domači peskovnik, tam pa naletela na približno leto dni starega modrasa, ki jo je ugriznil v nogo. Na srečo so starši hitro posredovali in deklico odpeljali najprej v ajdovski urgentni center, nato pa v ljubljanski Klinični center. Tam so ji zdravniki vbrizgali proti strup in zgodba se je srečno končala, brez resnejših posledic.

Ker je bilo na tamkajšnjem območju v zadnjem času opaženih, kar nekaj primerov podobnih kač - gre za približno leto stare modrase, prevladuje mnenje, da je verjetno nekje v bližini leglo. Zato previdnost ne bo več. V nadaljnih vrsticah si preberite zapis biologa Petra Valiča, o tem kako ravnati v podobnih primerih in kako so pravzaprav nevarne te vrste kač.

Dejansko vrsto poznam kot tako, kot jo opisuje literatura: težko jo je opazovati, ker je previdna in se izogiblje stiku s človekom.Vedno sem imel opravka le z odraslimi modrasi, o tako mladih sem le prebral v literaturi. Odrasli s sikanjem opozorijo nase pred napadom, mladi pač ne. Tudi rokovanje z odraslimi je lažje.

V zadnjih dveh letih je zame novo, da je vrsta začela naseljevati urbane predele. Do pred par let je bila večina stikov z modrasom vezana na obočna melišča in apnenčast rob doline; kilometer ali še dlje od hiš v dolini (ugriz 3 letne deklice se je zgodil pod Staro babo). V predelih, ki jih vrsta naseljuje pogosto izbere bližino hiš zaradi a) kupov šare, ki služijo kot dnevno kritje in b) praviloma večjega števila miši kot v naravi, c) neporaščenih površin, ki služijo za sončenje. To, da modras po novem naseljuje urbane nižinske predele je zame novo in vsekakor zaskrbljujoče.

Temu ustrezno bo potrebno sprejeti nekaj ukrepov, vsaj v smislu krčenja možnih skrivališč za kače (zlasti okrog otroških igral) in v okolici hiš omogočiti naselitev nekaterim plenilcem, katerih plen je tudi modras. Kače si skrivališč ne kopljejo, pač pa izkoriščajo že obstoječe luknje in špranje; odlične so tiste od glodavcev. Kot nočna žival je modras reden plen čuka, skovika, podlasice, kune, domače in divje mačke. Od dnevnih plenilcev modrasa zlasti plenita črnica in nekoliko manj tudi gož.

Kaj imamo koristi od kač (tudi modrasa)? Večina plenilcev, ki lovi glodavce lovi odrasle miši, do mladičev ne morejo. Kače zaradi vitkosti lahko plenijo gnezda glodavcev in so zaradi tega pri kontroli populacije glodavcev uspešnejše. Kljub temu modras ne spada v urbane okolje, zlasti ne, če so na teritoriju prisotni otroci.

Dobro je, da se v soseski sproti obveščate, kje je kdo kaj opazil. Zaželeno in zakonsko predpisano je, da se kače, tudi strupene žive preseli v divjino, kamor spadajo. Praksa je pač taka, kakršna je in jo razumem glede odziva nekaterih ljudi ob stiku s kakršno koli kačo. Doseg kačjega ugriza predstavlja ca. 1/3 – 1/2 dolžine telesa, zato je vsa panika o vseh nadnaravnih sposobnostih odveč. Tudi napadalnost je – vsaj kolikor imam izkušenj in po navedbi literature je nizka. Zanimivo: bolj napadalen od modrasa je gad, pa ga je modras kljub temu izpodrinil. 

Stanje po intervenciji s protistrupom - junij 2018

Deli Nazaj