V zadnjem času, je med ljubitelji odlične vinske kapljice, vse bolj prepoznavna rebula, ki ima svoje korenine tudi v naših krajih. Prav zato bo 18. in 19. avgusta letos, v Vipavski dolini potekal simpozij, posvečen tej avtohtoni vipavski trti, ki so ji že v 16. stoletju peli slavo tudi na dvoru cesarja Maksimiljana. Datum 18. avgust 1503 je namreč zapisan na dokumentu, ki ga je podpisal cesar in v njem naročil, naj mu pripeljejo odlično vino ribollio (rebulo) iz Vipavske doline.
Maximilian I. Cesar Svetega Rimskega Cesarstva ( 1493- 1519 ), ukaže 18.08.1503 Joergu von Ecke, vicedomu na Kranjskem, naj mu nemudoma pripelje tisto najboljše: nekaj tovorov rebule (Rainfal, Rivoglio), nekaj tovorov najboljšega vipavskega vina in nekaj tovorov velikih posušenih breskev, dobrih fig, velikih dobrih rozin, velikih turških melon s črnimi pečkami, grozdja rebule in sladkih marjetnih jabolk.
Vipavska dolina je že od nekdaj dežela odličnih vrhunskih vin. Tu so doma rebula, pinela, zelen in druge avtohtone sorte. Vinogradi se razprostirajo na 2240 hektarjih. Sredozemsko podnebje in flišna tla, v dveh oblikah – soudan in opoka, na severnem robu, proti Trnovski planoti, je fliš mestoma prekrit z apnenčenim drobirjem. Pravimo, da je vino na Vipavskem rojeno na soncu in burji.
Poseben pečat Vipavski Rebuli in vipavskemu vinu daje bogata, neokrnjena narava s planinami, gozdovi in vodami. Kjer med vinogradi raste materina dušica, rman in druge rože. Prav zato so se pred dnevi v ljubljanski restavraciji As, na tiskovni konferenci ob predstavitvi avgustovskega dogodka zbrali vinarji Vipavske doline, ki imajo v svojih vinogradih tudi precej rebule. Pobudnik simpozija je vinar Edvard Svetlik, ki se je po odkritju dokumenta iz leta 1503 začel dobivati s kolegi vinarji iz Vipavske doline, da bi organizirali kakšen dogodek, posvečen avtohtoni vipavski rebuli. Pridružili so se mu še Miha Batič s posestva Batič, Primož Lavrenčič s posestva Burja, Valter Mlečnik s kmetije Mlečnik, Zmago Petrič s svojo Guerilo in Franc Vodopivec s kmetije Slavček. Zanimivo je, da so prav vsi vinarji, ki širijo dober glas o rebuli tudi iz Vipavske doline, orientirani na ekološko ali celo biodinamično pridelavo grozdja in kletarjenje, ki poteka s čim manj posegi v naravno biodinamiko vina.
Vinarji iz Vipavske doline: Valter Mlečnik, Miha Batič, Edvard Svetlik, Primož Lavrenčič in Franc Vodopivec (Foto: Bojan Velikonja)
Tiskovna konferenca se je končala z degustacijo vipavske rebule, ki jo je vodil letos najboljši slovenski sommelier Martin Gruzovin iz vinske kleti Guerila s Planine nad Ajdovščino, ki bo Slovenijo kot zmagovalec na državnem tekmovanju zastopal tudi na svetovnem prvenstvu sommelierjev v Antwerpnu prihodnje leto.
Tiskovna konferenca v Ljubljani je bila tako uvod v dogodek, imenovan Vipavska Rebula – cesarjev izbor, na 515. obletnico cesarjevega izbora, ki se bo zgodil 18. avgusta 2018 v Vipavskem Križu, enemu najstarejših krajev, z mestnimi pravicami od leta 1532.
Predstavili se bodo vinarji, pridelovalci Vipavske Rebule in odlični vipavski kuharji. Poskrbeli bodo za obiske vipavskih kleti. Obenem bo predstavljena tudi Bitka pri Mrzli reki, zgodovinska prelomnica, ki je zaznamovala Rimski Imperij.
Prvi dan dogodka bodo v dopoldanskem času potekala predavanja. Profesor Sergio Tavano bo predstavil pridobljen dokument pisnega naročila cesarja Maksimiljana. Matjaž Lemut se bo dotaknil pomembne lastniške tematike vipavskega kmeta kot vinogradnika na svoji zemlji. Primož Lavrenčič bo spregovoril o Vipavcu in avtorju knjige Vinoreja – Matiji Vertovcu. Mojca Mavrič Štrukelj bo spregovorila o zgodovini in pomenu trsničarstva ter cepičev rebule v Vipavski dolini. Vabljeni.
* Naslovna fotografija: Marijan Močivnik
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
