Zastava

Spoštovane občanke in občani, čestitam vam za dan državnosti!

To je dan, ki bi ga morali Slovenke in Slovenci dojemati več kot običajen praznik in ga nositi v srcu vse dni v letu. Najbrž pa se njegovega pomena med vsakdanjimi opravki in zahtevnimi preizkušnjami, pred katere nas postavlja življenje, ne zavedamo v celoti. Zagotovo pa je osamosvojitev pozitivno vplivala na samozavest slehernega izmed nas. Leta 1991 smo namreč izkoristili edinstveno zgodovinsko priložnost. Resda nam je šla na roko ugodna mednarodna klima po padcu berlinskega zidu, toda odločilna je bila pripravljenost slovenskega naroda vzeti stvari v svoje roke - hipoma se je sprostila in uresničila tista pozitivna energija, ki jo je v vrsti slovenskih rodov snovala politična misel o lastni državi.

Te priložnosti nismo smeli izpustiti iz rok, kajti popravnega izpita ne bi več imeli, kar lahko danes opazujemo na primeru Katalonije.

Z ustanovitvijo lastne države smo lahko vsaj nekoliko popravili vse zgodovinske krivice, ki smo jih bili kot narod brez države skozi zgodovino deležni. Najbolj je kupčkanje velikih sil po prvi svetovni vojni občutila Primorska, ki je četrt stoletja ječala pod peto fašizma in sicer zaradi londonskega pakta, podpisanega pod mizo. Ne glede na to se je Slovenija v kratkem času svoje državnosti brez večjih težav vključila v mednarodno skupnost in to kot dokaj enakopraven subjekt. In ko je že kazalo, da prihajajo tudi za slovenski narod drugačni in lepši časi, da se nam bosta zares cedila med in mleko, da bomo postali druga Švica, smo na krut način spoznali, da članstvo v Evropski uniji samo po sebi ne prinaša blaginje in gospodarskega uspeha, da je svet, vse bolj globaliziran, izjemno tekmovalen in ne dopušča spanja na lovorikah.

Povrh vsega so se ponovno prebudili nekateri zli duhovi preteklosti. Zato se danes spet in spet sprašujemo: če smo leta 91 zmogli dovolj moči in odločnosti za prelomni zgodovinski korak, zakaj te moči danes, svobodni in samostojni, ne premoremo?

Res je - lestvica enotnosti je bila tedaj postavljena zelo visoko in najbrž je ne bomo uspeli nikoli več doseči, toda vsaj en normalen konsenz o osnovnih vrednotah, o viziji razvoja države bi že morali imeti. Srčno upam, da bodo tudi na državni ravni vendarle našli recept, s katerim bi se lahko končno osvobodili spon, ki nas kot državljane tiščijo in vežejo, da smo nezaupljivi drug do drugega, da se raje prerekamo kot pa se pogovarjamo in dogovarjamo za lepšo bodočnost.

V občini Ajdovščina smo glede nujnosti preboja v nov razvojni cikel dosegli visoko stopnjo enotnosti, sprejeli smo strateške dokumente, ki jih že uresničujemo in ki že dajejo prve rezultate. K odločanju smo uspeli pritegniti širši krog ljudi, od mladih do starejših, in tudi drugi krog projekta Moja pobuda je znova potrdil, da občanom ni vseeno, v kakšnem okolju in kako živijo, da imajo o razvoju občine veliko dobrih idej in da se splača potruditi za skupno dobro.

Spoštovane in spoštovani!

Dan državnosti bi moral imeti za vse nas enak pomen, ne glede na politično pripadnost ali svetovnonazorsko prepričanje. Ko praznujemo, se moramo zavedeti, da je Slovenija domovina vseh Slovenk in Slovencev. Vsak izmed nas nosi odgovornost za razvoj naše domovine. In če bi tako razmišljala večina Slovenk in Slovencev, se nam za prihodnost res ne bi bilo treba bati. Sploh ne tu na Gori, ki je brez pomisleka nudila varno zavetje teritorialcem, tedanjim miličnikom in drugih domoljubom, podobno kot velja za drugo svetovno vojno, ko je Gora plačala visok davek, ker je nudila zatočišče enotam devetega korpusa.

Naša občina s ponosom ohranja spomin na pomembne dogodke iz procesa osamosvajanja.

Spomin na te prelomne trenutke v zgodovini slovenskega naroda in državnosti velja negovati še naprej – naj nam služijo tudi v trenutkih velikih preizkušenj kot napotek, da so cilji dosegljivi, če se hotenja in želje poenotijo in združijo.

Tadej Beočanin - župan Občine Ajdovščina

* Vir: Občina Ajdovščina

* Spodnja fotografija: Nevenka Vidmar

Deli Nazaj