Prenova osrednjega Lavričevega trga, ki sicer še ni zaključena, pa že prinaša nova dognanja, pa tudi številna vprašanja. Prve arheološke najdbe so nakazovale, da je na osrednjem trgu stal forum. Z nadaljnjimi izkopavanji so arheologi domneve o tem zavrnili. Po najdenih ostankih vojaške opreme, orožja, različnih novcev in sponk predvidevajo, da je v sedanjem centru nekoč stal kompleks vojaškega poveljništva.

Največ najdb izvira iz 3. in 4. stoletja našega štetja, iz obdobja Kastre torej. Nekaj ostalin je tudi iz prejšnjih obdobij, iz 1. in 2. stoletja našega štetja. To pa zgolj potrjuje domnevo, da je na tem območju že pred vojaško utrdbo stala poštna oziroma cestna postaja. Vodja arheoloških raziskav, Luka Rozman, iz Arheološke skupine Magelan, je potrdil, da je Ajdovščina od nekdaj zgodovinsko privlačna – njena rimska zgodba pa že zdaleč ni zaključena.  

O točnem številu najdb je še prezgodaj pisati. Še veliko odkritega materiala čaka varno shranjenega, da se ga popiše, primerja in doda v že obstoječo zbirko. Če že govorimo o številkah, je posebnih najdb nekaj čez 1.400, pove Rozman. Med izkopaninami je zelo veliko arhitekturnih ostankov, najdb splošne rabe je manj. Presenetljivo veliko je bilo novcev – te so najprej poslali v numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljano, kjer bodo določili njihovo starost. Najdbe bo nato hranil Goriški muzej, ki že načrtuje pripravo razstave. Že obstoječo razstavo bodo tako posodobili na podlagi najnovejših odkritij.  

Ajdovska Kastra

Doslej najdeni predmeti potrjujejo vojaški značaj naselbine, doda arheologinja Maruša Urek. Odkrita keramika in steklo kažeta na trgovino z Afriko in Bližnjim vzhodom. Med brskanjem ostankov so bile tudi živalske kosti in ostanki ometa s freskami. To priča o obstoju stavb, okrašenih s freskami, najpogosteje z rdečo barvo, pa tudi črno, modro in zeleno.

»Rečemo lahko, da imamo po Prešernovi ulici od juga proti severu, do Lavričevega trga najmanj dva oziroma tri objekte,« razpreda o dognanjih vodja izkopavanj Luka Rozman. »Na podlagi objekta, kjer je večja površina izkopana, bomo poskusili dobiti več podatkov in sklepati, čemu so služili še drugi najdeni objekti in ostale najdbe, kot so na primer novci, na katerih so upodobljeni cesarji in motivi iz njihovega vladanja,« še dodaja.

»Kakor lahko vidimo na spodnji skici, ima ta objekt več prostorov. Na podlagi preteklih raziskav lahko domnevamo, da se objekt pod trgovino Fama nadaljuje proti severu. Vse to, kar smo že predvideli in še bomo, nakazuje na obstoj velikega objekta, ki mu pripisujemo pomen principija (t. i. kompleksom vojaškega poveljništva). Smo pa v fazi delovne teze,« poudarja Rozman. »Sklepamo lahko, da je bilo nekje na trgu glavno poveljstvo utrdbe z več prostori. Objekt je bil v tistih dobrih sto letih večkrat prezidan. Nekaj prostorov je imelo ognjišče. Južno od omenjenega projekta je bila cesta v smeri vzhod - zahod. Proti zahodu predvidevamo, da bomo našli še ostanke ceste v smeri sever - jug. Principij je bil, kot kaže, na južni strani obdan z nadstreškom. To domnevamo na podlagi kamnitih temeljev, ki jih vidimo na jugu. Podobna zgodba s temelji se kaže tudi na severni strani. Verjetno bo enako še na vzhodni in zahodni stani. Če gre res za glavno poveljstvo, bomo potrdili oz. ovrgli po zaključku izkopavanj in obdelavi vseh podatkov.«

Izbor kovinskih najdb iz najdišča

Arheologinja Maruša Urek, ki se ukvarja z obdelavo in dokumentacijo gradiva, je najdbe podrobneje predstavila: »Največ je kovinskih najdb, nekoliko manj je keramičnih in steklenih. Vse, kar je, je fino posodje, uvoženo iz severne Afrike. Našli smo tudi amfore, predvsem za vino. Zanimivo pa je, da nimamo kuhinjskega pribora. Uganka ostaja, kje so kuhali. Veliko je orožja, pa tudi svinčenih predmetov. Obilo je gradbenega materiala in bronastih predmetov, za katere moramo še ugotoviti, čemu so služili.«

Ajdovščina

Do konca raziskav ostaja še približno tretjina izkopavanj. Občina Ajdovščina v prihodnje načrtuje prenovo infrastrukture tudi po ostalih ozkih ulicah oziroma gasah v središču mesta in tudi tam bodo najprej opravili arheološke raziskave. Pričakujejo podobne najdbe, sta potrdila arheologa.

»Izpostavil bi predvsem vrednost najdb na Lavričevem trgu, ki so presenetljivo dobro ohranjene. Prijetno nas je presenetilo, da dobesedno stopamo po ostalinah. Rimski zidovi so tik pod asfaltom. Pričakujemo, da se bodo v nadaljnjih fazah obnove mestnega središča še kazale najdbe tik pod površjem in tako pokazale to novo sliko stare Kastre. Rimske ostaline so ohranjene še na Vilharjevi ulici, nekaj pa tudi na Gregorčičevi. To sklepamo na podlagi dobljenih zidov in antične plasti, ki ji sledimo po celi utrdbi,« pojasni Rozman.

Kosi ometa z ohranjenimi sledovi različnih barv

Ugibati je mogoče tudi, da se pod obstoječimi objekti na trgu, stanovanjskimi in poslovnimi, še skrivajo ostaline. Rozman dodaja, da lahko o rimskih ostankih govorimo predvsem tam, kjer ni bilo posegov v tla oziroma pod obstoječe temelje. »Vsaj te starejše stavbe, ki niso obnovljene, so zgrajene neposredno na rimskih ostalinah – kar jih pač niso predvsem v tem zadnjem obdobju odstranili.«

Kako bodo ostaline predstavljene, pa se zaenkrat še ugiba. Arheologa zagovarjata prezentacijo v čim večji meri. »Škoda bi bila, da ne bi ostalin tržili v turistične namene. Kakšna stojnica z imitacijo najdb tu sredi trga bi bila dobra izbira – tako za domačine kot za tujce. Seveda prezentacije zadev, o katerih vemo, kaj predstavljajo in imamo izdelane razlage in interpretacije.«

Domačini arheoloških izkopavanj in prenovo Lavričevega trga sprva niso sprejeli z odprtimi rokami, kar je občutil tudi Rozman: »Na začetku izkopavanj smo slišali kar precej očitkov. Naše terensko delo je že tako ali drugače izpostavljeno direktnim kritikam. Ker je delo raziskovalno in zelo natančno, se seveda zavleče. Pa tudi vremenski vplivi, ki so bili v Ajdovščini večkrat nenaklonjeni, predvsem zaradi burje in mraza, so privedli do tega, da smo z delom zamujali. Postopoma so ljudje nekako doumeli, da je to pomembno tudi za njih, za dobrobit celotne skupnosti. Zdaj nas že gledajo z zanimanjem. Nekateri se ustavijo, z nami poklepetajo. Veseli so, če jim pokažemo, kaj smo odkrili. Otroci sploh.«

Terensko delo arheologov na Lavričevem trgu se bliža koncu, raziskave o najdenih ostalinah pa se bodo šele začele. Rimska zgodba se tako nadaljuje in vprašanje časa je, kako se bodo domneve arheologov še spreminjale in dopolnjevale.

Keramično gradivo iz najdišča

* Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Deli Nazaj