Dogodek je Urad RS za mladino pripravil v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije. O stanovanjski problematiki mladih pa so razmišljali tudi v okviru ene od delavnic, ki so potekale pred sklepno razpravo. Kot eno od možnosti, kako mladim pomagati, da pridejo do stanovanj, so izpostavili dvig povprečnine občinam, pri čemer bi te ta dodatna sredstva lahko namenile zgolj urejanju stanovanjske problematike mladih, je povedala Nina Bavčar Čargo z Inštituta za mladinsko politiko.

Kot drug možen ukrep pa so po njenih besedah prepoznali vzpostavitev regijskih točk, ki bi bile nekakšne Vem točke za mlade, kjer bi ti dobili informacije tudi o tem, kaj mladim ponujajo v sosednji občini (na primer subvencionirane stanovanjske kredite ali oprostitev komunalnega prispevka). S tem bi občine prisilili, da se začnejo ukvarjati tudi s to problematiko, saj bi sicer izgubljale mlade, je dejala Bavčar Čargova.

Inštitut za mladinsko politiko

Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, ki je nastopil tudi kot predstavnik Mreže za prostor, je opozoril, da je stanovanjska problematika vedno ena od ključnih tem tudi drugod po svetu. Brez dolgoročne, namenske, planske politike javnih akterjev, z jasnimi cilji in s sistemskimi viri financiranja, pa po njegovih besedah ne gre.

Da potrebujemo sistemski vir financiranja, s katerim bi na državni ravni vodili koherentno stanovanjsko politiko, je prepričan tudi direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink. Opozoril je, da je v tem trenutku odvisno od politične volje lokalne skupnosti, kako bo vodila politiko na tem področju. Rink upa, da bo dejansko uresničena koalicijska pogodba in namenjenih 0,4 odstotka BDP za stanovanjsko politiko.

Na Inštitutu za mladinsko politiko, ki podeljuje certifikat mladim prijazna občina, ugotavljajo, da večina občin nima neprofitnih stanovanj, ki bi bila namenjena zgolj mladim. Po Rinkovih navedbah pa je na razpisih za najemna stanovanja, ki so sicer namenjeni vsem, 40 odstotkov stanovanjskih enot dodeljenih mladim. Tudi ljubljanska izkušnja z razpisom za namenske stanovanjske enote za mlade pa kaže, da je teh glede na potrebe bistveno premalo.

Možnosti jim vsaj v krajih, kje je turistični pretok večji, zmanjšujejo tudi razne platforme za oddajo stanovanj za krajši čas. Kot je dejala Bavčar Čargova, pa je škoda, da obstajajo prazna stanovanja, katerih lastniki se ne odločajo za njihovo oddajo. V Občini Ajdovščina so po njenih besedah predlagali ukrep, da bi občina obnovila stanovanje, ki bi ga nato za določeno obdobje dali v najem mladim, a se lastniki stanovanj za to niso odločali.

Na dogodku projekta Rastimo skupaj iskali rešitve za stanovanjsko problematiko mladih

* Vir: STA

* Fotografije: Inštitut za mladinsko politiko

Deli Nazaj