Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpretePodobno kot davnega leta 1945 je bila tudi sinoči Dvorana prve slovenske vlade nabito polna obiskovalcev. Ob občinskem prazniku je potekala osrednja proslava na kateri so bila podeljena občinska priznanja ter posebno priznanje Jožici Ličen, ki je postala prva ženska z nazivom častna občanka. Čestitke! Preberite si tudi obrazložitve nagrad in nagrajencev ob letošnjem prazniku občine Ajdovščina ali pa si v posnetku oglejte celotno sinočnjo prireditev.
Kot poroča spletna stran Občine Ajdovščina je kot prva ženska naziv častne občanke prejela Jožica Ličen - za plemenito predanost človekoljubnemu in prostovoljnemu delu ter širjenju dobrodelnosti. Je ravnateljica Škofijske karitas Koper, srce in duša prostovoljstva. »Dober večer, dobri ljudje! V Ajdovščini je veliko, veliko dobrih ljudi, jaz sem samo delček v tej zgodbi,« je v zahvali dejala častna občanka. »Previharili smo viharje, od najhujših kriznih časov prihaja po pomoč k nam še tretjina. Toda človek ne živi samo od kruha, mnogi pridejo predvsem na pogovor.« O inovativni obliki dobrodelnosti kot so Umetniki za karitas pa je častna občanka dejala, da je 'poslastica' v njenem prostovoljnem delu, saj je v vseh teh letih na Sinjem vrhu srečala 1.800 umetnikov z vseh petih celin, njihova dela pa so bila na ogled na 300 razstavah od Bruslja do Rima.
Jožica Ličen
Podelitev naziva častne občanke pa seveda ni bila edina stvar, ki se je sinoči dogajala v osrednji ajdovski dvorani. Žal je zaradi burje odpadlo predvideno odprtje razstave fotografij glavnih prelomnic v 30 letih od ustanovitve podjetja Pipistrel (na panojih ob grajskem vrtu). Zato je župan Tadej Beočanin ustanovitelju Pipistrela Ivu Boscarolu Jubilejno priznanje župana Občine Ajdovščina izročil na proslavi v dvorani. Zlate znake so prejeli še: Planinsko društvo Ajdovščina - za uspešno vsestransko delovanje in prispevek k turistični prepoznavnosti občine prejmejo, Jožef Batič - za 60-letno prizadevno delo v Radioklubu Ajdovščina in nesebično prenašanje znanja na mlade, Sergej Randjelović - za tolkalske dosežke in izviren avtorski pristop v sodobni glasbi, Dnevni center ŠENT Ajdovščina - za pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju ter Športno društvo Tekači Vipavske doline - za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in organizacijo tekaških prireditev.
Petomajsko priznanje je prejela Martina Batič, ki kot zborovodkinja in dirigentka žanje izjemne uspehe na domačih in tujih odrih. Čeprav Martino Batič delo in ambicije vodijo daleč od doma, vedno s ponosom pove, da je Ajdovka in da se rada vrača domov. »Vedno ko odhajam, pustim v Ajdovščini delček svojega srca in delček vašega vzamem s sabo,« je v zahvali dejala letošnja petomajska nagrajenka.
Martina Batič
OBRAZLOŽITVE NAGRAD IN NAGRAJENCEV OB LETOŠNJEM PRAZNIKU OBČINE AJDOVŠČINA:
Jožica Ličen
Jožica Vrčon iz Malih Žabelj je prišla na svet ravno v času, ko se je Primorska priključevala k Sloveniji. Njena družina je bila čuteča do soljudi in razumevajoča do njihovih stisk, zato sama pravi, da ima dobrodelnost zapisano v genih.
Končala je ekonomsko šolo in 23 let delala na davčni upravi. Vmes se je poročila, z možem Cirilom sta si na Cesti zgradila topel dom in ustvarila ljubečo družino. Potem je prišla bolezen, zaradi katere se je upokojila. Kmalu se je vključila v ravno takrat ustanovljeno Slovensko karitas ter pomagala ustanavljati podružnico – Škofijsko karitas Koper. Odtlej je Jožica Ličen srce in duša prostovoljstva v Ajdovščini, Vipavski dolini, na Primorskem. Sčasoma je postala namestnica ravnatelja, lani pa jo je škof Jurij Bizjak imenoval za ravnateljico. Še vedno vodi tudi Karitas vipavske dekanije, ki združuje več kot 200 prostovoljcev, na kar je nadvse ponosna.
Jožica Ličen je eno veliko odprto srce, ki daje in ničesar ne pričakuje v zameno. Njena predanost sočloveku je neizmerna, prav tako njeno razumevanje do vsakovrstnih stisk. Svojo plemenitost izkazuje v brezpogojnosti dobrodelnega delovanja – prizadeva si pomagati vsakomur, ki pomoč potrebuje – pa najsi so to begunci, ali pa prizadeti v naravnih nesrečah, brezdomci ali zasvojenci, osamljeni ostareli ljudje ali pa mlade družine – no, prav te in pa otroci, imajo posebno mesto v njenem srcu. Težko ji je bilo v času gospodarske krize, ko so po pomoč prihajali tisti, ki so še nedavno sami pomagali, pa so se znašli v hudih materialnih in še hujših osebnih stiskah. Najhujša stiska je, ko je prizadeto človekovo dostojanstvo. Skupaj s prostovoljci si zato prizadeva pokazati spoštovanje, sočutje in razumevanje, pridobiti zaupanje in ponuditi pogovor.
Ob razdajanju pomoči potrebnim nas delovanje Jožice Ličen stalno opominja, da je smisel sobivanja v sodelovanju, da dobroto poplača hvaležnost, da bomo lepše živeli, če se bomo med seboj razumeli, si pomagali.
Skozi tri desetletja prostovoljnega humanitarnega delovanja se je razdajala v nepreštevnih akcijah zbiranja in dajanja. Nekatere teh akcij so posebne, saj presegajo zgolj materialno pomoč in širijo pomembne vrednote za celotno družbo. Tak je denimo Materinski dom na Cesti, kjer je skozi leta nastajal danes tako zgleda vreden program učne pomoči Popoldan na Cesti, podobni domovi pa so danes v več krajih na Primorskem. Pa hiša Malorca v Ajdovščini, kjer si topel dom delijo nekdaj brezdomni. Mnogi otroci in družine so s pomočjo Jožice in Karitasa prvič videli morje, prvič doživeli prave počitnice.
Dragulj v tej Jožičini dobrodelni zgodbi pa je čisto njena ideja, prvič udejanjena avgusta leta 1995, na domačiji Vidmarjevih na Sinjem vrhu. Likovna kolonija Umetniki za karitas prinaša v naš prostor zavest, da človek ne živi samo od kruha, da je umetnost dodana vrednost materialni oziroma finančni pomoči. Hkrati so sodelujoči umetniki dokaz, da na tem svetu in v tem času le ni vse samo črno, da torej obstaja tudi solidarnost, skrb za sočloveka, ne le pehanje za dobičkom, medijsko pozornostjo ali slavo.
Ob vsem delu pa Jožica najde čas za pisanje za različne medije, redno objavlja na socialnih omrežjih, ki so žal postala polje nestrpnosti. Tudi pri tem se vidi njena veličina, saj zmore z lepo besedo razorožiti negativce in preseči delitve.
Jožica Ličen s svojim zgledom plemeniti našo družbo. Njen zgled je velik in pomemben, zato ji hvaležnost izražamo tako, da jo imenujemo za častno občanko občine Ajdovščina.
Martina Batič
Za Vipavsko dolino velja, da imamo nje prebivalci glasbo in muzikalnost v krvi. Menda k temu pripomore toplota sonca, moč vode, opojnost vina in razigranost burje. Z naravnim glasbenim občutkom oplemeniteni izhajajo iz doline vrhunski glasbeniki in igrajo na velikih slovenskih in evropskih odrih vidno vlogo. Med njimi ima posebno mesto Martina Batič, zborovodkinja in dirigentka.
Tudi Martini je bila glasba položena v zibelko – z lahkoto je končala nižjo glasbeno šolo v Ajdovščini, kot dijakinja spotoma obiskovala še orglarsko šolo v Ljubljani, z odliko diplomirala iz glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, prav tako z odliko končala podiplomski študij zborovskega dirigiranja na minhenski Visoki glasbeni šoli, se izpopolnjevala na številnih mojstrskih tečajih doma in v tujini. Prelomnica v njeni karieri je bila zmaga na prestižnem tekmovanju mladih zborovskih dirigentov za nagrado Erica Ericsona leta 2006 in od takrat na koncertnih odrih projektno sodeluje s priznanimi evropskimi zbori, med njimi tudi z mešanim zborom francoskega radija, ki ga je prevzela lani. Na domačih tleh je med drugim vodila zbor ljubljanske opere, osem let pa zbor Slovenske filharmonije.
Ne glede na sestave, ljubiteljske ali profesionalne, zbore ali orkestre, Martina vedno daje vse od sebe in pri tem še neizmerno uživa. Na odru jo vodi ljubezen do glasbe in njena lepota. Obvladuje vse prvine, ki pritičejo vrhunskemu nastopu. S svojo karizmo zna navdušiti izvajalce, kar občutijo tudi poslušalci. Za izjemne poustvarjalne dosežke je letos prejela nagrado Prešernovega sklada.
V domačem okolju je Martina Batič izpeljala tudi nekaj zelo odmevnih projektov, kot sta glasbena spektakla Carmina Burana Carla Orffa na grajskem vrtu v Ajdovščini ali Mozartov Rekviem v božjepotni cerkvi v Logu. K sodelovanju je povabila tako že uveljavljene soliste iz Vipavske doline kot njihove nadarjene naslednike. Pevskemu oddelku ajdovske glasbene šole je skupno muziciranje prineslo nastope na abonmajskih koncertih in turnejah z Zborom Slovenske filharmonije.
Čeprav Martino Batič delo in ambicije vodijo daleč od doma, vedno s ponosom pove, da je Ajdovka, da se rada vrača domov, na ajdovski kor. Citiram: »Tu je moj dom. Brez njega ne bi bila to, kar sem. Rada imam to mestece, rada imam to dolino in ljudi v njej.«
Občina Ajdovščina z veseljem in ponosom Martini Batič podeljuje Petomajsko priznanje za leto 2019.
Sergej Randjelovič
Življenje Sergeja Randjeloviča je prepleteno z glasbo že od malih nog. Z radovednostjo je vpijal vse zvoke iz okolice, jih skladal, nadgradil in predajal naprej. Vse veščine in znanje je Sergej osvajal sam in čeprav nima formalne glasbene izobrazbe, sodi danes v sam vrh slovenske popularne glasbe. Je eden najbolj iskanih slovenskih bobnarjev.
Že 20 let sodeluje v številnih zasedbah pestrih žanrov – kot tolkalec, bobnar, vokalist, pa tudi kot avtor besedil, glasbe in aranžmajev. S sebi lastnimi prijemi ustvarja tudi gledališko in filmsko glasbo.
Pri vsakem projektu pusti pečat s svojo ustvarjalnostjo in inovativnostjo, včasih pa tudi z razpoznavnim ajdovskim narečjem.
Ob vsem tem pa je tudi strasten zbiralec in prava enciklopedija svetovne zgodovine popularne glasbe – njegova zbirka šteje več kot 8.000 originalnih nosilcev zvoka.
Vse pridobljeno znanje je od nekdaj rad delil z drugimi. Bil je prvi učitelj tolkal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca. S svojo karizmo in neizmerno ljubeznijo do glasbe je navduševal kar sedem generacij tolkalcev, mnogi med njimi so postali uspešni glasbeniki.
Za ustvarjalno delo in inovativne prijeme v sodobni glasbi prejme Sergej Randjelovič Zlati znak Občine Ajdovščina.
Dnevni center ŠENT Ajdovščina
Že od oktobra 2003 domuje na Ribniku Dnevni center ŠENT Ajdovščina, neprofitna, nevladna, prostovoljna organizacija, ki pomaga ljudem s težavami v duševnem zdravju. Pomaga jim pri enakovrednem vključevanju v družbo, pomaga jim pri ohranjanju dostojanstva in varovanju človekovih pravic.
V dnevnem centru so uporabnikom in njihovim svojcem namenjena najrazličnejša izobraževanja in delavnice, ki jih vodijo strokovnjaki z različnih področji. Nudijo možnosti za izboljšanje vsakodnevno potrebnih socialnih spretnosti. Spodbujajo samoaktivnost, prevzem lastne odgovornosti in samopomoč ter odpirajo nove poti reševanja težav.
Hkrati si ŠENT prizadeva informirati širšo javnost o duševnih boleznih in tako odstira stereotipe, ki so se v družbi razvili. V svojih prostorih na Ribniku omogočajo sproščene pogovore, kjer lahko izrazite svoje bojazni, ste deležni podpore, izveste novosti in se hkrati naučite živeti polno življenje. Vključitev v program je brezplačna in na voljo vsem.
ŠENT se trudi zapolniti vrzeli, ki jih uradne institucije ne pokrivajo ter bistveno pripomore k zmanjšanju hospitalizacij, predvsem pa lajša življenje posameznikom in njihovim svojcem. Zato si Dnevni center ŠENT Ajdovščina zasluži Zlati znak Občine Ajdovščina.
Športno društvo Tekači Vipavske doline
Športno društvo Tekači Vipavske doline deluje od junija 2012 in danes šteje že več kot 80 članov.
Začelo se je s pripravami na domači Majski tek, kasneje so jim bile zaupane tudi priprave na večje tekaške prireditve kot so Pospeši ritem, Triglav tek in Ljubljanski maraton. Skupni tekaški treningi so kmalu prerasli v organizacijo dodatnih aktivnosti, športnih vadb, izletov in udeležbo na različnih tekih. Z množično udeležbo in spretno promocijo društva so vedno znali opozoriti nase, kar je pripomoglo k prepoznavnosti dogodkov, ki so jih začeli tudi sami organizirati. V tekaškem koledarju so si svoje mesto izborili v mesecu decembru - z dogodkom 100 ob Mrzli reki. S tem uresničujejo usmeritev iz turistične strategije, da je Vipavska dolina primerna za športno delovanje skozi celo leto. Pri dogodku 100 ob Mrzli reki gre za zahtevno organizacijo, pri kateri sodeluje več sto prostovoljcev. Zagnano in učinkovito delo društva se odraža s stalno rastjo članstva, tudi mladih. Brezplačni treningi pod vodstvom izkušenih trenerjev so prilagojeni tako začetnikom kot maratoncem. Z odprtostjo želijo občanom omogočiti čim več zdravega gibanja na svežem zraku.
Za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in organizacijo tekaških prireditev Športno društvo Tekači Vipavske doline prejme zlati znak Občina Ajdovščina. Čestitamo!
Planinsko društvo Ajdovščina
Pravijo, da ni pravega planinca brez nahrbtnika – v njem pa ne nosi zgolj prigrizka in rezervne opreme, pač pa si oprta tudi veliko vztrajnosti in planinske trme, podkrepljene z znanjem in izkušnjami. Nahrbtnik Planinskega društva Ajdovščina pa bi bil prevelik in pretežak, če bi želeli vanj spraviti vse dejavnosti, ki jih tako uspešno opravlja. Če samo naštejemo nekatere odseke: mladinski, alpinistični, vodniški, markacijski, orientacijski, za varstvo gorske narave, skupina Gorske reševalne službe, planinska sekcija Kamnje, tudi odsek za turno kolesarjenje in turno smučanje … Temeljnemu poslanstvu, zaradi katerega je bila društvo ustanovljeno že daljnega leta 1903, da torej posreduje lepote narave in življenja z gorami planincem in ljubiteljem narave, vseskozi dodajajo nove, času primerne dejavnosti.
Osnovno poslanstvo društva je skrb za vzgojo in izobraževanje v planinstvu, ki je hkrati dragocena vzgoja, s katero na mlajše rodove prenašajo veščine, koristne tudi za vsakdanje življenje. Tako na več ravneh razvijajo medgeneracijsko sožitje. Poleg tega si planinci hribe in gore danes pogosto delijo s turisti, kolesarji, smučarji, kar zahteva kulturo sobivanja, razumevanja in povezovanja. Odprtost se kaže tudi pri sodelovanju s šolami, drugimi društvi in lokalnim okoljem pri prirejanju skupnih dogodkov. Še posebej so množično obiskani tradicionalni pohodi, prav tako planince privabljata zgledno vzdrževani koči – na Čavnu in pod Golaki.
Za učinkovito in razvejano delovanje, ki se zrcali tudi v turistični prepoznavnosti občine, prejme Planinsko društvo Ajdovščina Zlati znak Občine Ajdovščina.
Jožef Batič
Jožef Batič je dolgoletni radioamater, zaslužen za razvoj in prenašanje znanja o radioamaterstvu na mlade. Je še edini ustanovni član Radiokluba Ajdovščina, ki je uradno začel delovati 5. maja 1959, torej Radioklub prav na današnji občinski praznik šteje že 60 let.
In vseh teh šest desetletij je Jožef zvest klubu, še več, je pobudnik in izvajalec številnih dejavnosti, vrsto let je bil tudi predsednik kluba. Kot največji izziv velja omeniti postavitev tekmovalne lokacije – kovinskega stolpa in bivalnega prostora na Malem Modrasovcu. Kljub težavnosti in zahtevnosti tega podviga – ves material je bilo potrebno ročno prenesti na vrh – Jožefu ni zmanjkalo energije in dobre volje, s katero je spodbujal tudi druge, da je projekt uspel.
S svojim požrtvovalnim delom je to dejavnost približal številnim posameznikom Pod njegovim uspešnim mentorstvom je izpit za radio-operaterja opravilo več kot 350 kandidatov. Mnogi so v tej smeri nadaljevali svojo poklicno kariero, postali uspešni inženirji, celo doktorji znanosti.
Jožefa pa so že od malega zanimala tudi druga področja tehnike. Med prvimi pri nas je postal pilot motornega letala in več kot desetletje deloval v ajdovskem aeroklubu. Bil je tudi ustanovni član fotokluba. Svojo zagnanost in neizmerno voljo do dela je izražal tudi kot planinec – sodeloval je pri obnovi postojank na Čavnu in Golakih.
Vse svoje znanje in veščine z veseljem in nesebično prenaša na mladi rod, zato Jožef Batič prejme Zlati znak Občine Ajdovščina.
POSNETEK SLAVNOSTNE SEJE OBČINE AJDOVŠČINA OB OSREDNJEM PRAZNIKU:
* Vir in fotografije: Občina Ajdovščina