Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteV Ajdovščiniso z petkovo slovesnostjo počastili 40. obletnico Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina. Vendar slednja ne pomeni začetka obrtništva v Ajdovščini, saj je bilo že sto let prej ustanovljeno Rokodelsko podporno društvo Ajdovščina-Šturje, ki je na začetku združevalo 62 članov.
Rokodelsko podporno društvo Ajdovščina-Šturje, ustanovljeno 29. aprila 1879, je nastalo iz nuje po samopomoči med domačimi rokodelci. Z naraščanjem števila prebivalstva se je večal tudi krog različnih obrtnikov, tako da je društvo ob prelomu stoletja štelo že 222 članov. Ustanovili so tudi obrtno nadaljevalno šolo, ki je v šolskem letu 1910/11 vpisala 27 učencev.
"Rokodelsko podporno društvo lahko štejemo za najpomembnejši temelj, na katerem danes stoji Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina," je za STA povedal sekretar zbornice Marko Rondič.
S krepitvijo obrti po drugi svetovni vojni je nastala potreba po organizacijskih oblikah, v katere bi se povezovali obrtniki. Tako je bilo leta 1977 ustanovljeno Društvo obrtnikov, iz katerega je dve leti kasneje nastalo Obrtno združenje Ajdovščina.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina danes združuje obrtnike in podjetnike iz ajdovske in vipavske občine, trenutno jih je v zbornico včlanjenih 690. Osnovna naloga zbornice je ščitenje in zastopanje interesov svojih članov ter nudenje servisa storitev, ki jih najpogosteje potrebujejo. Tako jim pomoč med drugim nudi pri administraciji, na davčnem in finančno-računovodskem področju ter na področju delovnega prava. Organizira tudi različna izobraževanja in usposabljanja.
Zbornica poleg tega skrbi za ohranjanje tradicionalnih obrti, ki imajo na Vipavskem bogato tradicijo in so skozi zgodovino odigrale pomembno vlogo. Tradicionalne obrti je pozneje nadomestila močna industrija, ki je zaznamovala razvoj Vipavske doline. V času največje industrializacije so obrtniki kot edini nosilci zasebne pobude začutili potrebo po stanovski organizaciji, ki bi zastopala njihove interese, je poudaril Rondič.
S spodbujanjem inovativnosti in konkurence po osamosvojitvi je podjetništvo spet postalo gonilo gospodarskega razvoja, zrasla so mlada visokotehnološka podjetja. Po zlomu paradnih konjev gospodarstva v občini so prav obrtniki ohranjali gospodarsko sliko občine pri življenju, zbornica pa jim je nudila trdno oporo. Tudi danes dejavno sodeluje pri oblikovanju razvojne politike v obeh občinah.
* Vir: STA
* Fotografija: Samo Trebižan