Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteVse pogostejša vročinska obdobja so še eden v vrsti dokazov, da se podnebje spreminja, posledice pa lahko vidimo na vsakem koraku. Zato ne preseneča vse hujša suša, zaradi česar so najbolj na udaru kmetijske površine, največja škoda je trenutno na koruzi. Kmetom bi situacijo močno olajšalo boljše delovanje zadrževalnika Vogršček.
Vipavska dolina je nekoč veljala za zeleni vrt Slovenije, v zadnjih letih pa je situacija precej drugačna. Poletja so vse bolj vroča, padavin skoraj ni in posledično so njive, vrtovi in tudi vinogradi vse bolj opustošeni. Svoje doda tudi precej pogost veter, ki zemljo še dodatno osušuje. Najbolj na udaru je zgornja Vipavska dolina, kjer ni bilo pravega dežja že skoraj tri mesece. Zato ne preseneča dejstvo, da je bila letos dolina praktično brez druge košnje in mnogi živinorjeci so na robu obupa. Zaradi suše trpijo tudi pridelovalci zelenjave, sadjarji in oljkarji. Najbolj mirni so zaenkrat vinarji, saj je trta dokaj odporna na sušo in tam večje škode še ni. A če se bo vroče obdobje brez padavin nadaljevalo, se bodo znaki suše kmalu pokazali tudi na trti.
Po besedah kmetov in predstavnikov Kmetijskega gozdarskega zavoda Nova Gorica je zaenkrat najbolj na udaru koruza. Težave imajo predvsem tisti kmetje, ki so koruzo sejali pozno in imajo danes na njivah nizka stebla. Tam pridelka ni, oziroma ga je zelo malo. Samo pri koruzi bo kot kaže škoda milijonska. Koruze je pri nas za okoli tisoč hektarjev, vrednost proizvoda na hektar je 1.200 evrov, kar nanese že prvi milijon, kaj šele vse druge vrtnine in pridelki, je za RTV Slovenija pojasnil Rajko Črv z Gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Suša v Vipavski dolini
Razmere bi lahko bile precej boljše, če bi kmetje lahko bolje in učinkoviteje črpali vodo iz zadrževalnika Vogršček. A temu žal ni tako. Največji problem je v tem, da voda ni vedno in redno na razpolago. Občina Ajdovščina si sicer intenzivno prizadeva za izgradnjo namakalnega sistema. Prvi koraki v tej smeri so že narejeni, kmetovalci imajo ob tem tudi podporo pristojnega ministrstva. A biroktratski mlini meljejo počasi. Je pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov medtem izdal urnik namakanja iz sistema Vogršček, po katerem se posamezna polja oz. sektorje namaka po določenem razporedu od 8. ure zjutraj do 8. ure naslednjega dne. Ostale dni so polja izklopljena. Ob tem je navedeno tudi s katero opremo in na kakšen način je namakanje dovoljeno in da je prelivanje vode po zemlji strogo prepovedano, kar kontrolirajo z rednimi obhodi. Prepovedano je tudi vsako poseganje v ventile na namakalnem sistemu. kršitelji bodo prijavljeni kmetijski inšpekciji in nato sodniku za prekrške.
Zadrževalnik Vogršček
V zgornji Vipavski dolini so sicer nekateri kmetje postavili namakalne razvode, da bi namakali vsaj iz vodotokov, toda škropilniki so suhi. Voda je v bližnjih vodotokih, a nekaterim ni uspelo dobiti vodnih dovoljenj. Marsikdo zato jemlje vodo na črno. Nekateri se znajdejo tako, da izkoristijo odsotnost inšpektorja.
Vodni škropilniki
Povprečna temperatura zraka se je sicer v Sloveniji od predindustrijske dobe dvignila že za 2,2 stopinje Celzija. Veliko več je vročih dni in po nekaterih napovedih naj bi se v prihodnosti poletje podaljšalo za mesec dni, celotno poletje pa bi bilo lahko po nižinah vroče, več kot 30 stopinj, kar je za zdaj še redkost.
* Vir: RTV Slovenija & Radio Robin
* Naslovna fotografija: Mojca Dumančič