Zaradi španske gripe je v obdobju 1918–1920 po vsem svetu zbolelo 500 milijonov ljudi in jih po zadnjih ocenah umrlo med 50 in 100 milijonov. V Evropi naj bi umrlo 2 milijona ljudi. Drugi val pandemije je med septembrom in decembrom 1918 prizadel tudi prebivalstvo v slovenskih deželah. V Ljubljani in njeni neposredni okolici je jeseni 1918 za posledicami španske gripe umrlo 414 ljudi. Pandemija španske gripe je prizadela tudi prebivalstvo Avstro-Ogrske, kjer naj bi ta bolezen po nekaterih ocenah terjala okoli 260.000 življenj civilistov (Schmied-Kowarzik 2016: 8). Drugi, smrtonosni val bolezni se je v monarhiji začel septembra leta 1918 in svoj višek dosegel v oktobru in novembru ter upadel decembra (prav tam). Prizadete so bile tudi avstro-ogrske slovenske dežele, ki jih je drugi val španske gripe prav tako zajel med septembrom in decembrom leta 1918. Zdravstveni statistični podatki, ki bi pričali o obolevnosti in umrljivosti ljudi med epidemijo španske gripe na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Avstrijskem primorju, niso znani, prav tako v tem trenutku ne poznamo niti grobih ocen o prizadetosti civilnega prebivalstva po posameznih deželah.

Zato pa so znani podatki iz leta 1682. Najdemo jih v knjigi Mozaik krščanstva ob Mrzli reki, ki jo napisal in pripravil duhovnik Ivan Albreht. V tistih časih se je v naše kraje "naselila" kuga. Začelo se je prav v Ajdovščini. Sredi maja 1682 je jahal skozi Ajdovščino Primož Velikonja, konjski trgovec. Prihajal je iz Hrvaške, kjer je kupil nekaj konj. V Ajdovščini je začutil slabost, zgubljal je ravnotežje in padal s konja. Kljub temu je nadaljeval pot. V Šempasu je prespal in tam umr. Zdravnik, ki ga je pregledal je napačno ocenil, da so črne lise na telesu posledica padcev, zato ni odredil karantene. Po dobrem tednu dni je bilo v Šempasu vsak dan nekaj smrti iz neznanega razloga. Sredi junija so smrti silno pomnožile tudi v Gorici. Duhovnik, ki je bil pri umirajočem, je par dni kasneje umrl tudi sam. Šele tedaj so spoznali, da imajo v mestu in na deželi kugo in so začeli ukrepati. V poletju in jeseni tega leta je samo v Gorici, ki je takrat imela le 5000 prebivalcev, umrlo za kugo 492 ljudi (10%), v širši okolici pa še veliko več. Uvedli so strogo karanteno, zaprli šole, prepovedali vsa potovanja in konec leta 1682 ni več poročil o smrti zaradi kuge.

Leta 1855 je Ajdovščino, Šturje in tudi druge kraje prizadela velika epidemija kolere. Ajdovski duhovnik je imel v enem dnevu tudi do štiri pogrebe. V mesecu in pol (od 24.6 do 13.8.1855) je za kolero umrlo 47 Ajdovcev. V Šturjah je za kolero od julija do oktobra umrlo 51 ljudi. Bolezen ni prizanašala ne starim ne mladim. Kolera se je pojavila še leta 1866, vendar ne v tako hudi obliki.

* Podatki so iz knjige Mozaik krščanstva ob Mrzli reki, ki je izšla marca 2016, v samozaložbi, njen avtor pa je g. Ivan Albreht. Avtor je knjigo napisal v obliki 250 zgodb, kratkih poročil in sestavkov, ki obsegajo več kot 1700-letno zgodovino in kažejo neločljivo versko povezanost med krajema na obeh straneh Hublja. Osnovno vodilo pisanja  je bilo zanimanje o vzrokih in posledicah dogodkov, izogibanje naštevanju letnic in podatkov, namesto tega pa je g. Albreht razkrival ozadja in prepletenost zgodovinskih procesov. Knjiga je opremljena s številnimi starimi in novejšimi fotografijami ter prilogami z osnovnimi podatki šturske in ajdovske župnije.

Mozaik krščanstva ob Mrzli reki // Avtor: Ivan Albreht

Deli Nazaj