Ne glede na to, kakšen odnos imamo do ukrepov, ki jih je prinesla pandemija koronavirusa – ali se z njimi strinjamo ali se nam zdijo pretirani, je ta močno vplivala na naš vsakdan. Večinoma smo zadnja dva meseca preživljali v zaprtih prostorih, stran od sorodnikov, prijateljev in znancev, dnevna rutina se je popolnoma ustavila, strah pred boleznijo pa je zarezal v še tako vase prepričane posameznike. Če drugega ne zato, ker smo bili vsak dan deležni pogosto nasprotujočih si informacij iz medijev in družbenih omrežij.  Tesnoba, stiska, obup, jeza, depresija, strah pred prihodnostjo so in bodo tudi še dolgo po koncu omejevalnih ukrepov obvladovali naše misli in čustva – najsi tega zavedamo ali ne.

Ostani doma je postala nova predpisana norma, zato so se mnogi ljudje v tem času za krajšanje časa in lajšanje notranjih stisk obrnili k aktivnostim, ki jih lahko počnejo od doma – to je učenju novih spretnosti in znanj. Tako so bila družbena omrežja polna čudovitih fotografij novih mojstrov peke z drožmi, internet pa je pregoreval od brezplačnih tečajev in skupinskih klicev prek Zooma in drugih platform za skupinsko učenje. Ko smo se utrudili od raznih miselnih in ustvarjalnih aktivnosti, pa so mnogi med nami v roke vzeli knjigo.

Knjige so znane po svojih zdravilnih in terapevtskih učinkih. Lahko nas pomirjajo, ko smo prestrašeni, razvedrijo, ko smo žalostni, pomagajo do globljega vdiha, ko nas objame tesnoba … V tako stresnih časih pa na nek način delujejo tudi kot neke vrste sedativ, saj ob njih pozabimo na realnost in se s pomočjo spretnih rok pisateljev prestavimo v vzporedni svet, ki nam ga pripoveduje zgodba. Zgodbe imajo neverjetno moč, so naš neusahljiv vir modrosti. Nudijo nam trdna tla pod nogami, saj nam dajejo zagotovilo, da je oziroma bo vse v redu. Ti svetovi, v katerih se izgubimo, nam pomagajo narediti odmik od viharnih čustev, ki si jih ustvarjamo v glavi, v srce, kjer vladajo sprejetost, notranji mir, ljubezen do sebe in sočloveka. Pomagajo nam razumeti lastna prepričanja in zaznave, a jih hkrati izzivajo. Pomagajo nam razumeti, da drugi niso naši sovražniki, temveč zavezniki. Z njimi želimo sanjati o boljšem jutri, se veseliti njihovih uspehov in jokati z njimi ob porazih.

Navdušeni bralci so sprva svoje čtivo črpali iz domačih knjižnic, ko pa jim je tam knjig »zmanjkalo«, so se preselili na splet. Spletna platforma Biblos še nikoli ni doživela takega obiska kot ravno med epidemijo. Vesela sem, da se so se temu trendu hitro prilagodile tudi založbe, ki so bile med prvimi, ki so bile prisiljene zapreti svoja vrata. S tem so založbe izgubile svoj najpomembnejši prodajni kanal, zato so prodajo knjig preselile na splet: v spletne knjigarne in na družbena omrežja. Tako so nekatere svoje najnovejše naslove izdale v obliki e-knjig, večina je, da bi pospešila prodajo in vsaj nekoliko nadomestila izpad prihodka, svojim kupcem šla na roko z brezplačno poštnino, ponujale so različno visoke popuste, oblikovale pakete knjig, pisane na kožo različnim tipom bralcev … Tudi literarni festivali in celo knjižni sejmi so se preselili na splet. Tega si do sedaj nismo mogli niti zamisliti, pa je Sejem s kavča, ki sta ga organizirala Javna agencija za knjigo in Ljubljana UNESCO mesto literature, že v svoji prvi izdaji naletel na močno pozitiven odziv.

Nakupovalne navade se torej spreminjajo. Kaj pa bralne? Če se je še ne dolgo tega zdelo, da je čas elektronskih knjig minil, so se te v času korone vrnile na glavna vrata. Ko pa pogledamo, katere so najbolje izposojane knjige na Biblosu, ugotovimo, da se okus slovenskih bralcev v času korone ni prav veliko spremenil. Če so v tujini prva mesta med prodanimi knjigami zavzeli svetovni klasiki in romani katastrofe in da se nekoliko manj prodajajo poljudne knjige, pri nas prvo mesto med najbolj branimi e-knjigami še vedno zaseda Bronja Žakelj z Belo se pere na devetdeset, lepo pa je videti da sta med prvo peterico še dva slovenska avtorja: Slovenci se očitno še nismo naveličali Jezera Tadeja Goloba in življenjske zgodbe Svetlane Makarovič Luciferka. V spletni knjigarni Emka pa poleg Harryja Potterja že vse od izida kraljuje Aljoša Bagola.

Se je pa ob vnovičnem odprtju knjižnic pokazalo, da so ljudje pogrešali druženje ob knjigah, zato je bil obisk ob njihovem odprtju nad pričakovanji. Dokler pa se omejevalni ukrepi ne bodo končali, njihovi člani do knjig ne bodo mogli priti drugače, kot da jih naročijo prek telefona ali spleta. Knjige pa bodo morale po uporabi v obvezno karanteno. Bralci bodo tako prikrajšani za svobodno brskanje po knjižnih policah in ležerno listanje v enem od udobnih bralnih kotičkov, ki jih knjižnice ponujajo. Še nekaj časa pa bodo pogrešali tudi skupno druženje ob knjigah v bralnih skupinah.

S ponedeljkovim (op. 11. 5. 2020) vnovičnim zagonom knjigarn so se kupci v težkem pričakovanju sicer vrnili vanje, a so, kljub temu da je bil v prvih dneh obisk dober, to storili z opreznostjo. Razlog so omejitve, ki jih moramo upoštevati pri njihovem obisku. Kot pravi Mimi Podkrižnik v Jutrnjicah, naj bi bile knjigarne »prostor ugodja in prijetne skušnjave, iz katerega se nikoli ne naganja, ampak vabi pozno v noč, in od koder naj se nikomur ne mudi preveč.« V teh dneh pa bralec oziroma kupec vanje vstopa z nelagodjem in pomislekom, zakaj bi se ponovno odpravil v knjigarno raziskovat novosti na knjižnih policah, če to pomeni, da se nikamor ne sme usesti ali nasloniti, pa tako na skrivaj na hitro pokukati med knjižne platnice, ko pa kar vabijo, da jih nekdo poboža in razpre. Gradnja ponovnega zaupanja kupcev bo zato trajala dalj časa, kot je trajalo zaprtje, zato pozdravljam nacionalno akcijo »Vrnitev napisanih«, ki jo je zagnala Javna agencija za knjigo skupaj s številnimi knjigotržci in knjigarji, da bi vrnili kupce in obiskovalce v knjigarne in jih spodbudili k nakupu knjig.

A da bodo to dosegli, bo potrebnih še nekaj več kot le gostoljubno odprta vrata knjigarn. Potrebni bodo tudi novi naslovi, ki jih bralci že nestrpno čakamo.

* Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani Airbeletrina in jo na našem portalu objavljamo z dovoljenjem uredništva.

Deli Nazaj