Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteVčeraj je v prostorih Regijske razvojne agencije ROD potekala zanimiva okrogla miza, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje kako prebroditi krizo v turizmu, ki je nastala zaradi epidemije koronavirusa. Sogovorniki so si bili enotni, da vsaka kriza prinese nove priložnosti, v prihodnosti pa bo potrebno več moči usmeriti v povezovanje turističnih ponudnikov in turističnih destinacij.
V okviru SPOT svetovanje GORIŠKA je včeraj v Ajdovščini potekala okrogla miza z naslovom: »POTENCIAL RAZVOJA TURIZMA V REGIJI PO EPIDEMIJI«. Zelo aktualna tema, saj je epidemija korona virusa zaobjela celoten svet, zato je danes pomembno iskati rešitve. Epidemija je v turizem, ki predstavlja pomembno gospodarsko panogo v naši regiji, močno zarezala, stanje pa se neposredno ali posredno dotika vseh prebivalcev. Največja težava v letošnjem letu in po vsej verjetnosti tudi v prihodnjem pa bosta zagotavljanje likvidnosti podjetij in ohranjanje delovnih mest. Turizem svoje kapacitete odpira postopno in previdno, rezervacije za prihodnje mesece še ne kažejo, da v prihodnost lahko gledamo z optimizmom, a stanje se izboljšuje. Seveda pa vsi turistični ponudniki že razmišljajo, kako naprej.
Na okrogli mizi so sodelovali: Janja Lazar, Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina; Janko Humar, Javni zavod za turizem Dolina Soče; Valerija Verhovnik, Zavod za turizem Idrija; Tina Novak Samec, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda; Eva Štravs Podlogar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; Suzana Pavlin, HIT d.d. Nova Gorica; Tomi Ilijaš, Arctur d.o.o.; Anka Lipušček Miklavič, Mlekarna Planika; Tomaž Kavčič, Gostilna pri Lojzetu – Dvorec Zemono; Denis Ibrišimović, Gostilna Podfarovž. Okroglo mizo je moderirala voditeljica in urednica oddaje Na lepše Marjana Grčman.
Fotografija: Jure Makovec
Vsi sodelujoči so si bili enotni v oceni, da je prihodnost turizma v naši regiji odvisna predvsem od povezovanja in sodelovanja. Le tega je že danes precej, a rezerv je še veliko. Tako med samimi turističnimi ponudniki kot tudi med gospodarstvom in turizmom. Na dogodku je bilo slišati precej dobrih praks, ki so že obrodile sadove in ki so v mnogočem olajšale težave s katerimi se danes marsikdo sooča. Idej pa je še veliko.
Zaradi zasedenosti je Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu sodeloval preko video povezave in za začetek dejal, da je tudi gastronomija pomemben dejavnik pri iskanju rešitev za izhod iz krize. Ravno ob pravem trenutku so na slovenskem nebu zasijale Michelinove zvezdice, le te pa bodo v naše kraje zagotovo privabile marsikaterega novega gosta, ki bo ob gastronomskih užitkih poskušal najti in raziskati še ostalo turistično ponudbo v okolici. Po besedah Kavčiča je Slovenija s tem dobila tisto, kar si je s trdim delom v preteklosti tudi zaslužila. Gostilna pri Lojzetu na Dvorcu Zemono je v teh dneh polno zasedena, rezervacije pa dežujejo že za september in oktober.
Fotografija: Jure Makovec
Tudi Denis Ibrišimović iz vipavske gostilne Podfarovž je podobnega mnenja in precej stavi na slovenskega gosta. Že takoj po vnovičnem odprtju gostilne so bile mize polne, v zadnjih devetih dneh pa so v Podfarovžu postregli kar 800 gostov, ki na svoj krožnik dobijo izključno lokalne sestavine. »Krizo je vedno potrebno izkoristiti za nove priložnosti in ideje« je dejal Ibrišimović ter pogled usmeril v prihodnost in nove investicije, ki jih snuje skupaj z znanim kuharskim mojstrom Igorjem Jagodicem ter s slovensko rokometno legendo, Urošem Zormanom.
Fotografija: Jure Makovec
Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je pohvalila državo, ki je po njenem mnenju dobro in hitro odreagirala s protikriznimi ukrepi in tako ohranila marsikatero delovno mesto. Prve napovedi so sicer govorile o 15.000 izgubljenih delovnih mestih v turizmu, a zadnji podatki vendarle kažejo bolj optimistično sliko. Svoje bodo k temu prispevali tudi turistični vavčerji, na ministrstvu pa pripravljajo tudi razpis za nepovratna sredstva, ki bodo namenjena razvoju turizma. Prihodnost pa je v precejšni meri predvsem odvisna od epidemiološke slike, tako v Sloveniji, kot tudi v ostalih državah Evropske unije.
Fotografija: Jure Makovec
Kriza je zelo načela tudi goriški turizem, ki v precejšnji meri stavi predvsem na igralništvo in zabavo. Italijanskih gostov ni bilo na spregled skoraj tri mesece, to pa je bil hud udarec za podjetje HIT. Suzana Pavlin je potrdila, da so v HIT-u s številnimi ukrepi uspeli ublažiti škodo in prvi podatki kažejo, da prihodnost, tudi za največje novogoriško podjetje, ni tako črna. Tudi po zaslugi sodelovanja s številnimi turističnimi ponudniki v regiji. Veseli jih dober in takojšen odziv avstrijskih gostov, ki so poskrbeli za polno zasedenost Hitovega hotela na Šentilju, dobri rezultati se kažejo tudi z odprtjem hotelov v Kranjski Gori, malce manj gostov od pričakovanj pa je prineslo odprtje hotelov Perla, Park, Sabotin in Lipa. Pobira se tudi igralništvo, že prvi dan odprtja hitovih igralnic so se vrnili stalni gostje in presenetljivo precej potrošili. »Poraba je bila takšna, da se je takoj videlo, da so bili ljudje tri mesece v karanteni«, je malce v hecu dejala Pavlinova.
Fotografija: Jure Makovec
Novonastali Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je zastopala Janja Lazar iz ajdovske Občine. Zavod, ki ga bo v prihodnje vodila novoizvoljena direktorica Erika Lojk, je bil pred dvema letoma ustanovljen s strani občin Ajdovščina, Nova Gorica in Renče – Vogrsko z namenom razvoja turizma ter vseh razvojnih aktivnosti tako v Novi Gorici kot tudi v Vipavski dolini. Zavod bo precej poudarka namenil razvoju štirih najpomembnejših turističnih »stebrov«, gastronomije, aktivnega preživljanja prostega časa, kulturne dediščine ter Nove Gorice, kot urbanega središča Vipavske doline. Zavod pa po besedah Lazarjeve lahko precej pripomore tudi pri povezovanju turističnih destinacij, predvsem sosednjih.
Fotografija: Jure Makovec
S podobnimi težavami kot drugje se soočajo tudi v Goriških Brdih. Kriza je močno zamajala tamkajšnje turistične načrte, predvsem tiste, ki so vezane na tuje goste in pa na kongresni ter poslovni turizem. Tina Novak Samec je razloge za optimizem našla v precejšnjem porastu domačih gostov z višjo kupno močjo, ki so v zadnjih tednih obiskali Brda. »Goriška Brda imajo to prednost, da lahko zagotavljajo varnost, saj so turistični ponudniki razpršeni po celotni destinaciji« je dejala Tina Novak Samec in hkrati dodala, da z novimi idejami širijo turistično ponudbo. Gostje se lahko po novem udeležijo tudi vinskih safarijev, piknikov v naravi, pravi hit pa je »čuječnost«. Tudi ideja o večjem SPA centru v Goriških Brdih ni zamrla, le malce več časa bo verjetno potrebnega za realizacijo.
Fotografija: Jure Makovec
Posoško regijo je na okrogli mizi zastopal Janko Humar iz Javnega zavoda za turizem Dolina Soče. Kot je dejal, je dolina Soče turistično trenutno še precej negotova, prihodnost pa je v veliki meri odvisna od odprtja meja. Pogled je usmerjen predvsem proti Belgiji in Nizozemski, saj ti gostje predstavljajo pomemben turistični tržni delež. Sezono trenutno, tako kot povsod drugje, rešujejo slovenski gostje, a dolgoročno tako ne bo šlo. Po besedah Humarja bo letošnja turistična sezona zagotovo zelo težka, a pomembno jo je predvsem preživeti. Hud udarec, predvsem za tolminsko občino, je odpoved vseh glasbenih festivalov, država pa bi lahko in morala več storiti za ureditev kolesarjenja v naravnem okolju. Podobno kot v Vipavski dolini se tudi v Posočju soočajo z birokratskimi ovirami pri pridobivanju dovoljenj za kolesarske poti. Brez urejene dokumentacije pa promocija kolesarstva ni mogoča.
Fotografija: Jure Makovec
Posoško gospodarstvo pa je zastopala Anka Lipušček Miklavič, direktorica kobariške Mlekarne Planika, kjer so praktično čez noč izgubili polovico kupcev, a se situacija v zadnjem času vendarle popravlja na bolje. Lipušček Miklavičeva je poudarila kako pomembno je za podjetje povezovanje s turističnimi ponudniki, tako v smislu prodaje kot tudi za ugled blagovne znamke. Planika sodeluje praktično z vsemi najpomembnejšimi turističnimi ponudniki v regiji, med drugim tudi z Ano Roš, prejemnico dveh Michelinovih zvezdic. »Kriza bo rodila nove produkte, izdelke z višjo dodano vrednostjo« je dejala direktorica Mlekarne Planike, ki se zaveda pomena lokalne zgodbe, tako v turizmu kot tudi v gospodarstvu. Prav zato je Mlekarna Planika, kljub krizi, odkupila vse mleko na okoliških kmetijah in to po enaki ceni. Tako za posoški turizem kot tudi za podjetje Mlekarna Planika bosta zelo pomebna meseca julij in avgust.
Fotografija: Jure Makovec
Valerija Verhovnik je zastopala Zavod za turizem Idrija, ki v zadnjem času precej stavi na promocijo idrijskega podeželja. Le to je bilo v preteklih letih zapostavljeno, sedaj pa se močno razvija, tudi s pomočjo novih prenočitvenih kapacitet. Na tak način želijo zadržati gosta v Idriji več dni, to pa bo možno le s povezovanjem vseh turističnih deležnikov. Hud udarec za idrijski turizem je bila odpoved Festivala idrijske čipke. A kot dober nadomestek se je izkazala virtualna različica, ki si jo je prek spleta ogledalo okrog 14.500 uporabnikov. Turistično sezono so v Idriji odprli s projektom »Idrje oživi«, ki je pod eno streho združil več kot 30 različnih dogodkov in na ulice privabil veliko število obiskovalcev.
Fotografija: Jure Makovec
Digitalizacijo in visoko tehnologijo je na omizju zastopal Tomi Ilijaš iz novogoriškega podjetja Arctur. V podjetju so že pred dvema letoma pričeli z raziskovalnim delom v turizmu in za te potrebe namenili več milijonov evrov. Visoka tehnologija na področju turizma je prav s krizo koronavirusa dokazala kako pomemben potencial se skriva v njej. Predvsem kulturno dediščino bi bilo po besedah Ilijaša potrebno več in bolje predstaviti na spletu, saj tehnika to zlahka omogoča. »Končno smo lahko izmerili ničlo v turizmu« je dejal Ilijaš, ki meni, da se premalo zavedamo pozitivnih učinkov, ki jih ima turizem za vsako regijo.
Fotografija: Jure Makovec
Vsi sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali, da je poleg ustvarjanja dobrih zgodb, izjemno pomembno tudi povezovanje, tako turističnih ponudnikov kot tudi samih destinacij. Kljub krizi je v zraku čutiti precej optimizma in volje do dela, kriza pa je še enkrat več dokazala, kako pomembna je lokalna samooskrba, na katero smo v preteklosti kar malce pozabili. A prihodnost bo na tem področju zagotovo drugačna, v to so vsi sogovorniki prepričani. Tomaž Kavčič stavi precej tudi na entuziazem, ki ga v Sloveniji imamo in moramo biti ponosni nanj, Eva Štravs Podlogar pa je v zaključni besedi poudarila velik pomen turizma za celotno domače gospodarstvo, svoj optimizem pa gradi predvsem na »zdrav hrbtenici«, ki jo slovenski turizem zagotovo ima. Letošnje leto je predvsem potrebno preživeti, brez gledanja na dobiček, pogled pa je že usmerjen v prihodnjo sezono. Na željo vseh, brez problemov s takšnimi in drugačnimi virusi.
Fotografija: Jure Makovec
* Fotografije: Jure Makovec