Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpretePo nekaj mesečnem premoru je Lavričeva knjižnica znova pripravila zanimiv literarni večer. V svoje goste je povabila zgodovinarja, dr. Jožeta Pirjevca, ki je zbranim predstavil svojo novo knjigo Partizani, nastalo na podlagi več deset let trajajočih raziskovanj.
Knjiga Partizani s skoraj 900 stranmi je nastala na podlagi več deset let trajajočih raziskovanj, ki jih je dr. Jože Pirjevec opravil v arhivih evropskih držav in ZDA do Moskve. Dr. Pirjevec je v delo vključil celoten jugoslovanski prostor, partizansko gibanje pa umestil v skupni odpor protihitlerjevski koaliciji in v kontekst že pred koncem vojne nastajajočih nasprotij med zahodom in vzhodom. Knjiga opisuje nastanek in notranji ustroj partizanskega gibanja, ki ga ocenjuje za edinstveno, najbolj razvito in intelektualno podprto med vsemi evropskimi odporniškimi gibanji. Avtor sklene monografijo s kaosom ob koncu vojne in z izvensodnimi usmrtitvami, za katere meni, da jih je treba prikazati v vsej grozovitosti, hkrati pa jih umestiti v čas, poln nakopičenega sovraštva.
Knjiga Partizani
Jože Pirjevec je prvih sedem let živel v Sežani. Leta 1947 se je njegova družina preselila v Trst. Po maturi na klasični gimnaziji se je Pirjevec vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Trstu, kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Na Univerzi v Pisi (Scuola normale superiore) se je izpopolnjeval dve leti in tudi tam leta 1971 diplomiral. Šolanje je nadaljeval še na Diplomatski akademiji na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pod mentorstvom zgodovinarja Frana Zwittra.
Leta 1971 je začel s svojo akademsko kariero. Poučeval je zgodovino Vzhodne Evrope na univerzah v Pisi, Trstu ter na Univerzi v Padovi. Trenutno je vodja oddelka za zgodovino na Univerzi na Primorskem v Kopru. Leta 1995 je bil izvoljen za (zunanjega) dopisnega, 2005 za izrednega in leta 2009 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Fotografija: Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Sprva je raziskoval odnose med Italijo in južnimi Slovani med risorgimentom v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval zgodovino Jugoslavije, jugoslovanske vojne in zgodovino Slovencev v Italiji. Kot poznavalec sodobne zgodovine srednje Evrope je nastopal z referati po številnih zgodovinskih kongresih. Njegova bibliografija obsega okoli 200 enot. Pirjevcu je uspelo pridobiti različne svetovno priznane štipendije, s pomočjo katerih je delal v arhivih širom po svetu. Tako je gradiva zbiral v angleških, ameriških, italijanskih, ruskih in nemških arhivih.
* Vir in fotografije: Lavričeva knjižnica Ajdovščina