Z različnimi žiti je bilo v dolini zasajenih okoli 250 hektarov njivskih površin, od tega skoraj polovico z ječmeni. Sicer pa je pšenica posejana na 24 odstotkih njivskih površin, na tretjini pa je posajena koruza.

Najprej so vipavski kmetje začeli z žetvijo ječmena, ki ga pridelovalci porabijo doma za krmo živine. Tudi pšenica velikokrat ostane na kmetijah, kjer so jo pridelali, nekaj pa je namenijo tudi za odkup. Nekateri kmetovalci se medtem odločijo za zamenjavo pridelka pšenice za kakšno drugo žito, predvsem koruzo, ki ga prav tako namenijo krmi za živali.

Vreme letos ne rasti žit ne žetvi ni bilo naklonjeno. V času rasti je bila v dolini suša, ki je povzročila zaostanek pri rasti. "Vreme res ni bilo naklonjeno normalni in nemoteni rasti pšenic, ta suša je pustila izredno velike posledice zaradi tega, ker žita niso razraščala, obenem pa tudi gnojenje v času razraščanja in kolenčenja ni imelo učinka. Zato imamo letos majhno število klasov in tudi kratke klase, kar se pozna pri količini pridelka, ki je kar do 50 odstotkov manjši kot običajna leta," je pojasnila Poženelova. Žetev pšenice je medtem po njenih besedah precej oteževalo nekoliko slabše in deževno vreme.

Zaradi bolj mokrega začetka poletja po drugi strani dobro uspeva posajena koruza. Po besedah Poženelove ta lepo raste, ob nadaljevanju takšnega vremena pa je pričakovati dober pridelek. Ponavadi je namreč prav pridelek koruze tisti, ki ga poletna suša in visoke temperature v dolini popolnoma uničijo.

V družbi Mlinotest napovedujejo, da bodo odkupili vso pšenico, ki jo bodo v odkup ponudili kmetje iz Vipavske doline in Krasa. Odkup se bo predvidoma zaključil sredi druge polovice julija, ko bo znana tudi količina odkupljenih žit od domačih pridelovalcev.

* Vir: STA

Deli Nazaj